Na današnji dan, 10. julija, praznujemo rojstni dan enega največjih izumiteljev vseh časov Nikole Tesle. Ob tem se spomnimo tudi manj znanega, a kljub temu pomembnega obdobja njegovega življenja, časa, ki ga je preživel v Mariboru. Čeprav je to poglavje pogosto spregledano ali zavito v skrivnosti, razkriva pomemben prehodni trenutek v Teslovem življenju in ustvarjalni poti. Na Facebooku obstaja tudi skupina z imenom: Maribor mora imeti ulico z imenom Nikola Tesla.

Med Gradcem in izgubo smeri

Leta 1875 je mladi Tesla z velikimi ambicijami začel študij na Tehniški visoki šoli v Gradcu. Sprva izjemno uspešen, se je že kmalu znašel v osebni in finančni krizi. Pretirana študijska vnema, neprespane noči in pomanjkanje sredstev so vodili v izčrpanost in beg, ne le iz šole, temveč tudi iz javnosti. Ko je konec leta 1878 izginil, so prijatelji in družina celo mislili, da je storil samomor. A Tesla se je v resnici umaknil v Maribor.

Maribor

V Maribor je prišel tiho in nepričakovano. Takrat industrijsko cvetoče mesto, z več kot sto gostilnami in dvema pivovarnama, je nudilo prostor za oddih, pa tudi za zagon. Tesla se je zaposlil kot tehnični risar pri inženirju Carlu Arledterju, kar nekateri raziskovalc, kot piše Andrej Ivanuša omenjajo kot njegovo prvo dejansko tehnično delo. Prav v tem času je bil razvit načrt za posebno stiskalnico za seno, ki jo je Arledter predstavil na sejmu v Budimpešti. Ni povsem dokazano, a verjetno je, da je bil prav Tesla tisti, ki je napravo pomagal zasnovati.

Kartanje, biljard in vizije izmeničnega toka

Velik del svojega prostega časa je Tesla preživljal v gostilnah. A ne zaradi pijače ali družbe, temveč zaradi strasti do kartanja in predvsem igranja biljarda (karambola). V kavarni Central, kjer so bile postavljene biljardne mize, so ga pogosto videvali, kako briljantno igra, a obenem razlaga sogostom zamisli o elektriki in pomenu izmeničnega toka. Bil je več kot kavarniški ekscentrik, bil je mislec, ki je že tedaj živel desetletja pred svojim časom. Njegove ideje so navdušile tudi mladega Gustava Scherbauma, sina lokalnega industrialca, ki je kasneje sodeloval pri elektrifikaciji Maribora.

Neurejeno življenje in prisilna vrnitev domov

Čeprav je imel v Mariboru priložnost ustvariti osnovo za stabilno življenje, ga notranji nemir ni zapustil. Oče Milutin, ko je izvedel, da sin živi v mestu, ga je skušal prepričati, naj opusti kartanje in nadaljuje študij. Tesla je zavrnil očetovo prošnjo, prišlo je celo do močnega spora, po katerem je Nikola najverjetneje doživel živčni zlom je zapisal Vid Kmetič.

Njegovo bivanje v mestu se je končalo 8. marca 1879, ko ga je mestna žandarmerija zaradi pomanjkanja dovoljenja za bivanje aretirala in deportirala v rodni Gospić. Ta uradni zapisnik mestnih oblasti je edini neposredni dokument, ki potrjuje njegovo navzočnost v Mariboru.

Ljubezen do golobov

Čeprav je njegovo obdobje v Mariboru zaznamovano predvsem z življenjem »na robu«, brezdomstvom, kartanjem, depresijo in begom pred obveznostmi, je že tedaj nosil v sebi mehkobo, ki jo je kasneje svet spoznal v njegovi edinstveni ljubezni do živali, predvsem do golobov.

V poznejših letih, v New Yorku, ko je živel v hotelski sobi in ustvarjal najnaprednejše naprave svojega časa, je svojo nežnost izražal v skrbi za mestne golobe. Redno jih je hranil v parku in eden izmed njih, bel golob z rožnatim peresom, mu je bil še posebej drag. Priznal je, da je to bitje ljubil kot človek ljubi žensko. Ko je golob umrl, je rekel, da je v tistem trenutku začutil, da je njegovo življenjsko delo končano.

Spomin, ki se šele prebuja

Maribor Tesle ne pozna dobro in Tesla se Maribora ni hotel več spominjati. A morda je prav v tem kratkem, burnem in kaotičnem obdobju v njem dozorelo nekaj ključnega: prelom s pričakovanji, notranji upor proti uveljavljenemu redu, in iz tega želja po iskanju nečesa povsem novega.

Maribor ni bil njegovo najlepše obdobje. A bil je njegovo prelomno. In v tem je tudi moč te pozabljene epizode.