Na naše uredništvo sta se obrnili stanovalki na Koroški cesti s centra Maribora in izpostavili problem tamkajšnje (ne)urejenosti kanalizacije, ki vztraja že kar nekaj časa – vse od aprila lani. Težava sicer izvira s od sosedov, a neposredno vpliva tudi na prebivalce sosednjih hišnih številk.
"Ob vsakem močnem deževju pokrov jaška dobesedno dvigne in se nam meteorna voda skupaj z blatom razlije po pločniku, tudi po cestišču. Sicer se ta umazanija sčasoma spere, a smrad ostane", uvodoma pojasnita.

"Nikoli prej nismo imeli težav, naenkrat pa se kopičijo"

Gospa, ki tukaj živi že več kot 40 let pojasnjuje, da se sporen jašek nahaja na pločniku, tik pred vhodnimi vrati. Po njenem mnenju je zanj odgovoren Nigrad, saj je Nigradovo vse do konca pločnika, upravljalec stanovanjske hiše je sicer Staninvest.
Poudari, da nikoli prej ni bilo nobenih težav, sedaj pa se kljub popravilom in začasnim rešitvam, ob vsakem močnem deževju te le še poglabljajo. In še: "Kadarkoli skušaš nekoga priklicati, se nihče ne javi".

[[image_1_article_80946]]

Kaj se pravzaprav dogaja?

Težave nastopijo ob vsakem večjem nalivu – ko pokrov jaška dvigne, je problematičen predvsem smrad, ki je tako močan, da "oken sploh ne moremo imeti odprtih, za izhod raje uporabljamo zadnja vrata".
Situacija pa ni le neprijetna, pač pa tudi nevarna za zdravje: ena od sogovornic, ki zboleva za pljučnim rakom, pove: "Vse bacile, ki pri tem nastanejo, dejansko nosimo v stanovanja; to je zame še posebej škodljivo".
Umazanije, ki ob tem nastane, pa ponavadi nihče ne počisti in ostane kar na pločniku. "Ljudje blato raje prestopajo; papir se sicer posuši, a se prilepi na tla", še dodaja. In poudari: "Ne moremo verjeti, da je kaj takega mogoče sredi mesta, dejansko v centru".

"Popravila, od katerih je več škode kot dejanske koristi"

Stanovalki izpostavita, da so določena popravila bila že večkrat narejena. Med drugim so pristojni opravili slikanje celotne kanalizacije (in zanj zaračunali 170 evrov), začasno so vstavili kos pločevine, kar je zmanjšalo neprijeten vonj, in odstranili kolena na ceveh, kar sicer umazanijo spere, ne reši pa težav s smradom.

[[image_2_article_80946]]

Ko se je lani jašek zrušil celo na glavni cesti, so stvar popravljali, a "je po tem bilo in je še zmeraj slabše, dejansko se je stvar 'preselila' še k sosedom", razlagata.
"Razkopali so nam pol ceste, pa še do danes niso do konca narisali zeber (na eni polovici ceste). Ko pa jih vprašamo, zakaj tega ne uredijo, nam rečejo, da bi potem morali zapreti cesto, to pa stane", dodajata.
Težave so med drugim pismeno naslovili na Staninvest in prosili, naj zadevo vrnejo v prvobitno stanje, ker da je situacija po posegih še slabša, pa tega niso storili. Sogovornica se na tem mestu vpraša: "Zakaj pa potem sploh plačujemo upravitelju?".

Prelaganje odgovornosti: "Kdo bo plačal"?

Situacija je kompleksna, stvari pa premalo dorečene: Nigrad naj bi stanovalcem med drugim dejal, da bo treba narediti nov jašek, kar bi jih stalo 18000 evrov, stroške pa bi krili dvojni sosedje (vsak polovico).
"Ne razumemo, zakaj bi morali plačati mi, če pa je to Nigradovo. V kolikor ne bi plačali, so nam na sestanku s Staninvestom zagrozili celo z izvršbo, tudi inšpekcija le skomigne z rameni in reče, da bo to pač potrebno plačati, enako občina", pojasnjujeta stanovalki in se ob tem sprašujeta: "Zakaj pa potem vsak mesec plačujemo upravitelju, meteorne vode in ostale dajatve?".
Gospa, ki ima v lasti kar dve stanovanji (slućajno je po poklicu še strojnica) in za obe mesečno plačuje 39 evrov upravitelju (to letno ne nanese majhne vsote) ob tem poudari: "Najprej bi se moralo sanirati, to je predpogoj".
Obenem pa izpostavi še konkretne primere nejasnih in nerazumnih odločitev: enkrat so dela opravljali za drugo hišo oziroma stanovanje, zaračunali pa kar sosedom (sicer so denar kasneje dobili vrnjen), spet drugič pa so ob vdoru vode eno luknjo zaprli, medtem ko je druga še vedno odprta – vanjo so nametali le drobne kamenčke, kar pa je dež hitro spral.
"Občutek imam, da se obnašajo, kot da so upravljalci lastniki, sicer pa se zanašajo na to, da bomo tako ali tako plačevali", zaključi.

"Problem je, da nimamo nikogar, ki bi nas zastopal"

"Jasno je, da je kanalizacija uničena bolj ali manj zaradi gostega prometa, hkrati pa je srž problema ta, da nimamo nikogar, ki bi nas predstavljal, tudi sosedje ne znajo stopiti skupaj", še razlagata.
Po njunih besedah je današnja realnost takšna, da ljudje pokupijo stanovanja za oddajanje, pa v resnici sploh ne vedo, koga imajo v najemu in so do tega popolnoma brezbrižni. "Ko smo dobili nove lastnike, smo jih opozorili, da imamo probleme s kanalizacijo, pa jih to ni preveč zanimalo. Rekli so le, da ne vedo kdo tu stanuje (koga imajo v najemu), samo denar dobivajo".
Predstavnica hiše ob tem razmišlja: "Kdo bo pa potem tu sploh še stanoval? Ne bom pa se vmešavala in urejala stvari za sosede, da me bodo na koncu še grdo gledali".
Sicer pa naj bi se na tem območju v zadnjih dveh letih menjali kar štirje upravniki. Ena od stanovalk pove, da hišo vzdržuje že odkar se je preselila vanjo (leta 1976/77), praktično od samega začetka: "Nimamo niti hišnika, ne čistilca, dolga leta smo sami čistili, tudi kosili travo". In še, da si zdaj, ko so prišli novi lastniki, sama pri sebi velikokrat misli: "Zdaj pa plačajte in si najdite čistilca".
Stvari so šle že tako daleč, da sogovornici razmišljata že o tem, da bi se osebno oglasili pri županu Mestne občine Maribor, saj si "v Ljubljano niti ne upata klicati, da jim ne bi še kakšnega denarja brez potrebe vzeli", pa nazadnje pripomnita.

Kako pa komentira Nigrad?

Z JHMB odgovarjajo, da so v podjetju Nigrad s situacijo seznanjeni in da gre za napako internega kanalizacijskega voda, za kar pa morajo (skladno z zakonom) poskrbeti lastniki objekta. "V zadnjem letu in pol smo tako lastnike objekta in upravitelja že večkrat pozvali k ustrezni sanaciji predmetnega priklopa, saj prihaja do onesnaževanja okolice", zaključijo.