Kot je za nas pojasnil Oskar Neuvirt iz Malečnika, višji gasilski častnik, pirotehnik in gasilec v pokoju, ki je tudi član Komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije, se dimniški požari zadnja leta kar vrstijo. Zaradi vse dražjega plina in kurilnega olja ljudje zakurijo v že pozabljenih kuriščih peči in štedilnikov. V porastu pa je tudi gradnja kaminov na drva in kaminskih peči.

Do požara v dimovodni napravi pride zaradi vžiga še gorljivih produktov v dimniku, ob tem Neuvirt opozarja, da ne gre za “samovžig, kot prevladuje laično mnenje”. Vzrok je navadno slabo vzdrževanje dimnika, slaba vleka, dotrajanost dimnika ali celo slaba gradnja dimnika. Vse to pripelje do prekomernega nalaganja trdnih dimnih produktov na stene dimnika. Pomembno je pravilno kurjenje v kuriščih, primerno kurivo in kontroliranje lopute na pečeh, da bo zagotovljeno dovolj kisika za izgorevanje. Do vžiga v dimniku pride velikokrat tudi zaradi prenaložene peči.

Dimniški požar, Foto: Oskar Neuvirt

Na podeželju pa je velikokrat vzrok za vžig slabo očiščen dimnik, sežiganje suhih orehovih lupin, luščin stročnic ali suhih koruznih storžev, ki v veliki količini sproščajo visoko temperaturo v dimnik. Vsem tem nevarnostim in nevšečnostim se izognete z rednim čiščenjem dimnika. “Priporočam vsaj dvakrat letno pri kuriščih na trdo gorivo. Pozor, namerno izžiganje dimnika je lahko zelo nevarno. Nedolgo tega je prišlo na starejši stanovanjski hiši do eksplozije vodnega kotlička, ki je bil vgrajen v dimnik. Posledice so bile strašne, saj je gospodar izgubil življenje,” opozarja član komisije.

Tudi sama gradnja dimnika je pomembna

Aleksander Županek, predsednik komisije za dimnikarsko dejavnost pri Zbornici komunalnega gospodarstva, poudarja, da je vse pogosteje vzrok za dimniške požare nepravilna vgradnja kurilnih naprav, ko dimnikarska služba ni vključena v sam proces.

Po vgradnji nove ali rekonstrukciji obstoječe kurilne naprave je stranka dolžna zagotoviti prvi pregled kurilne naprave za vpis v evidenco. S pregledom se ugotavlja ali je kurilna naprava vgrajena v skladu z veljavnimi predpisi in ali so uporabljeni primerni materiali glede na tip kurilne naprave in vrsto goriva. “Dimnikarji svetujemo o primerni vgradnji glede na vrsto kurilne naprave in energenta. Naprava, ki ni vpisana v državno evidenco, ne sme obratovati. To je enako kot, da avto ni registriran,” dodaja Županek.

Najpogostejši vzrok požarov so kurilne in dimovodne naprave, ki niso oskrbovane s strani dimnikarske službe. 98 odstotkov požarov se zgodi na neoskrbovanih kurilnih napravah.

Najpogosteje se vgrajujejo neprimerne kurilne naprave na trdna goriva: “Vzrok tiči v tem, da še danes lahko v prosti prodaji kupiš kurilno napravo na lesno biomaso, ki je v neskladju z veljavno zakonodajo. Na ta problem smo kot ceh velikokrat opozorili,” je za nas pojasnil predsednik komisije za dimnikarsko dejavnost.

Močan črn dim opozarja na dimniški požar

Da je prišlo do požara v dimniku, opozarja močan črn dim iz dimnika ali celo leteče iskre, prasketanje v dimniku, vroče rozete, slabše izgorevanje v peči ali štedilniku, smrad po stanovanju in vroče stene dimnika. “V tem primeru nemudoma pokličite na 112 in sporočite potrebne podatke za takojšnje aktiviranje gasilske enote. Po potrebi bodo gasilci aktivirali še dimnikarsko službo” dodaja Neuvirt ter opozarja: “Miselnost, da lahko dimnik zgori brez nadzora gasilcev in dimnikarjevega pregleda, je zelo zgrešena in nevarna.”

Črn dim opozarja na dimniški požar, Foto: Oskar Neuvirt

Ko čakate na prihod gasilske enote, odstranite vse gorljive materiale od dimnika, obvestite vse stanovalce in jih opozorite na morebitne posledice požara. Gorenje v dimniku namreč navadno poteka delno nepopolno in nevarnost nastanka strupenega ogljikovega monoksida je velika. Ne odpirajte dimniških vratc na podstrešju ali čistilnih vratc v kleti ali pritličju. Prav tako med požarom v dimniku ne kurimo oziroma kurjenje prekinemo.

Ne smemo gasiti z vodo

Gašenje dimnika z vodo je zelo nevarno. Pri zlitju enega litra vode v dimnik, nastane 1.700 litrov pare. Dimovod ne zdrži tega pritiska in pride do porušitve dimnika. Poleg tega se lahko temperatura pri dimniškem požaru dvigne na tisoč in več stopinj Celzija.

Sicer je možno gašenje dimnika, vendar se za to gasilska enota odloči v izjemnih primerih, kadar zunaj močno piha veter in raznaša iskre na sosednje objekte ali v naravo, kjer bi lahko prišlo do vžiga. Po požaru mora dimnikar pregledati dimovodno napravo v celoti. Možnosti, da je požar pustil posledice na tuljavah ali stenah dimnika, so velike.

Dimniški požar, ki ni kontroliran s strani gasilske enote, pa predstavlja še več nevarnosti.

Stene dimnika se močno segrejejo, predvsem pri odprtinah − priklopih, ki jih ne koristimo in so zaprte s kovinsko rozeto. Če je preko rozete nalepljena tapeta ali zraven prislonjen del pohištva, se lahko razvije požar, ki ga sprva sploh ne bomo opazili. Navadno ima dimnik na podstrešju tako imenovana topla oziroma čistilna vratca. Ta morajo biti vsako leto pregledana in morajo dobro tesniti. Ko se požar v dimniku širi po tuljavi navzgor, se lahko ob slabih dotrajanih vratcih razširi na podstrešje. “Brez slabe vesti lahko povem, da imajo naše stanovanjske hiše v večini primerov na podstrešju ogromno nepotrebne gorljive krame. Vedite, da red in čistoča na podstrešju preprečujeta nastanek požara,” opozarja Neuvirt.

Notranjost dimnika, Foto: Oskar Neuvirt

Nevarni so tudi stropni in stenski požari

S kurilno sezono pa so povezani še nevarni stropni ali stenski požari. Gasilci beležijo veliko primerov požarov zaradi nestrokovne izdelave kurišča, predvsem kaminov in raznih peči za kuhanje in gretje.

“Pri teh delih se ne zanašajte na ‘sam svoj mojster’, ker nas bo to drago stalo. Takšna dela prepustimo strokovnjakom. Bil sem prisoten pri stropnem požaru, ko je lastnik hiše postavil lončeno peč kar na parket. Po nekaj sezonah je opeka na tleh dotrajala in po stanovanju se je začel širiti strupen dim. Peč smo morali podreti, da smo prišli do žarišča požara v tleh oziroma stropu in ga pogasili.”

Oskar Neuvirt

Če se to zgodi ponoči, je zastrupitev stanovalcev z ogljikovim monoksidom neizbežna. Neredko se v večstanovanjskih zgradbah zgodi, da nekdo priključi dodatno peč na trdo gorivo kar na zračnik, ki je napeljan samo na podstrešje. Do požara je le še korak. “Reklo, da ko vidimo dimnikarja, se primimo za gumb, ker to prinaša srečo, še kako drži. Dimniški požar namreč lahko uniči vse naše premoženje, v hišo pa prinese nesluteno nesrečo,” dodaja gasilec.