Korona kriza je posledice pustila tudi v Coni Tezno, ki je eno največjih poslovno-proizvodnih središč v Mariboru. Danes je v coni 211 podjetij s približno 3300 zaposlenimi. Proizvodna podjetija so se morala zaradi zmanjšanega povpraševanja prilagoditi sitaciji, večina podjetij pa je svoje zaposlene ohranila. V prihodnje se kljub vsemu obeta širitev cone.

Na območju nekdanje Tovarne avtomobilov Maribor se danes nahaja Poslovno proizvodna cona Tezno (Cona Tezno), ki združuje več kot 200 podjetij in zaposluje čez 3300 ljudi. Gre za eno največjih poslovno-proizvodnih središč v našem mestu, ki ga je ga epidemija koronavirusa precej prizadela.

V zadnjih letih se je tam razmahnila predvsem kovinsko-predelovalna industrija, velikoserijska proizvodnja delov za avtomobilsko industrijo, orodjarstvo ter izdelava specifičnih proizvodnih sistemov. Okrog njih so se polagoma zbirali podizvajalci in komplementarne dejavnosti, beremo na njihovi spletni strani. Naglo se je povzpelo število različnih storitvenih dejavnosti, med njimi tudi take z velikim deležem znanja in visoko dodano vrednostjo.

V zadnjih letih se je v Coni Tezno razmahnila predvsem kovinsko-predelovalna industrija, velikoserijska proizvodnja delov za avtomobilsko industrijo, orodjarstvo ter izdelava specifičnih proizvodnih sistemov.

“V Coni Tezno danes med drugim nastajajo zelo zahtevni deli in sklopi za največje evropske avtomobilske proizvajalce. Hkrati je Cona Tezno prizorišče snovanja in nastajanja vse več visoko sofisticiranih, ‘hi-tec’ produktov in storitev, tudi poštnih, logističnih, bančnih, marketinških ter zavarovalniških. Cona Tezno je tudi območje, ki slovi po razvoju najbolj naprednih rešitev s področja varčne rabe energije. Pri nas najdete Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, prostor za športne aktivnosti, gostinske storitve in še veliko več. Na obrobju cone se nahaja tudi Tehnični šolski center,” še izpostavljajo.

Vsako podjetje med epidemijo naredilo vse, da so si zagotovili obstoj

“Korona kriza je posledice pustila tudi v Coni Tezno. Danes je v coni 211 podjetij s približno 3300 zaposlenimi. Večina proizvodnih podjetij je morala optimizirat resurse glede na zmanjšano povpraševanje. Večina podjetij pa je svoje zaposlene ohranila in to kljub delnemu ali pa celostnemu zapiranju dejavnosti s področja nudenja storitev, prireditev, trženja…. Seveda pa tudi s pomočjo koriščenja blažilnih ukrepov države,” je za naš medij pojasnila Maja Vintar, pomočnica direktorja Cone Tezno.

Kot dodaja, se je v teh časih ponovno pokazal pomen digitalizacije, katere razvoj pospešeno narekujejo tudi smernice EU. Podjetja so se morala prilagoditi še na tem področju. V virtualni svet se ni preselila samo komunikacija, temveč tudi trženje, poslovanje in nenazadnje usposabljanje.

Korona kriza je posledice pustila tudi v Coni Tezno. Danes je v coni 211 podjetij s približno 3300 zaposlenimi. Večina proizvodnih podjetij je morala optimizirat resurse glede na zmanjšano povpraševanje. Večina podjetij pa je svoje zaposlene ohranila in to kljub delnemu ali pa celostnemu zapiranju dejavnosti.

“Glede na to, da v coni Tezno domujejo podjetja iz raznovrstnih dejavnosti, različnih po velikostih, profilih tehnološke opremljenosti in ciljnih tržiščih je vsako podjetje zase naredilo vse kar so lahko, da so si zagotovili obstoj in vsaj doseganje minimalnih zastavljenih letnih ciljev,” še pojasni.

Razlika med prvim in drugim valom je po njenih besedah predvsem v zmanjšanem potrpljenju in manj doslednim upoštevanjem raznovrstnih, spreminjajočih se priporočil NIJZ, strokovne skupine, vlade.

V prihodnje širitev Cone Tezno na jug in možnost za nove objekte

S prihodom novih podjetij se je v zadnjih letih začela spreminjati tudi zunanja podoba Cone Tezno. Ob starih tovarniških halah, ki jih je uporabljal TAM, so zrastle nove modelne zgradbe. V Coni Tezno pa je še vedno veliko prostora za nove izzive – približno 43 ha gradbenih zemljišč, ki jih je potrebno opremit s prometno in komunalno infrastrukturo in s tem narediti privlačnejše za investitorje. Korak naprej k temu je bil storjen ravno pred dnevi.

Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je namreč te dni izdala odločitev o evropsko podprtem sofinanciranju širitve poslovne cone Tezno in s tem povezane gradnje 240 metrov ceste K5-K8 z voznima pasovoma, površinami za pešce in kolesarje ter zelenicami in širino 19 m. Potekala bo od Perhavčeve na severu do makadamske javne poti na jugu.

S prihodom novih podjetij se je v zadnjih letih začela spreminjati tudi zunanja podoba Cone Tezno. Ob starih tovarniških halah, ki jih je uporabljal TAM, so zrastle nove modelne zgradbe. V Coni Tezno pa je še vedno veliko prostora za nove izzive.

Celotna naložba je vredna nekaj manj kot 1,6 milijona evrov, EU in država bosta prispevali okrog 1,3 milijona evrov. Mestna občina Maribor že pripravlja dokumentacijo za gradnjo in izbiro izvajalcev. S tem bo občina zagotovila osnovne infrastrukturnepogoje za nadaljnji razvoj malih in srednje velikih podjetij in odpiranje novih delovnih mest, so zapisali.

Občina je trenutni v fazi priprave dokumentacije za gradnjo in izbiro izvajalcev. Cesta pa bo zagotovila dostop do več kot 3,5 hektara zemljišč za gradnjo proizvodnih, skladiščnih in poslovnih prostorov ter možnost za priključitev teh novih objektov.

Pred začetkom gradnje ceste bo potrebno ostraniti nakopičene odpadke

Kot so za STA potrdili na Mestni občini Maribor, je neposredni cilj naložbe gradnja načrtovanega cestnega odseka in rehabilitacija celotnega območja. Prisluhnili so namreč potrebam Cone Tezno po urejanju infrastrukture in dodatnih urejenih zemljiščih, kar bi jim omogočalo širitev.

Podjetja namreč povprašujejo po zemljiščih znotraj cone, vendar zdaj južno od Perhavčeve ulice ni urejenih cest, niti komunalnih vodov, zato so se na mestni občini odločili na to prazno območje umestiti prvo cesto z vso komunalno in energetsko infrastrukturo. Potekala bo od Perhavčeve ulice na severu do makadamske javne poti na jugu.

Pred začetkom gradnje, za katero bosta Evropska unija in država v skladu z izdano odločitvijo o podpori skupaj prispevali dobrega 1,3 milijona evrov, bo sicer treba najprej odstraniti nakopičene odpadke z več kot treh hektarov površin. Občina je trenutni v fazi priprave dokumentacije za gradnjo in izbiro izvajalcev.