Tudi današnji bolšjak je bil poln obiskovalcev od blizu in daleč. Največja “gužva” pa je bila, spet, pričakovano, na predelu s sezonsko ponudbo sadja in zelenjave. Še vedno je tako mogoče dobiti raznovrstne sadike, vendar so bili tokrat že v ospredju tudi domači pridelki, ki so iz njih zrasli.

Nova pridobitev za kavico in kruhek

Sicer pa smo na boljšaku spet bogatejši za kulinarično ponudbo. Kavico in druge tople napitke je tako mogoče naročiti kar iz nadvse zanimivega nekakšnega turkiznega avtomobil(čk)a, ki na prvi pogled spominja na trikolesno vozilo, v katerem sta svoje inovacije prevažala glavna lika kultne Samo bedaki in konji (Only fools and horses), ki v sebi skriva različne avtomate za pripravo toplih pijač.

Poleg novega kavnega kotička pa je na enem izmed “štantov” zaživela tudi pekarna, kjer je bilo mogoče kupiti posebne krušne specialitete, kot so kruh iz tatarske ajde, kruh s kurkumo in ingverjem, kruh iz črne leče, pletenice, potice in skutin zavitek.

Bolšjakov sadni vrt pokal po šivih

“Štanti” so se spet kar šibili pod težo sadja od tukaj in drugod, pretežno od drugod, zanje pa je bilo kar veliko tudi zanimanje. Še vedno so največ radovednežev pred stojnico privabile jagode. Za košarico je bilo treba odšteti tri evre, štiri košarice pa je bilo mogoče kupiti po akcijski ceni 10 evrov. V ponudbi so bile tudi lubenice, za kilogram je bilo treba odšteti dva evra.

Da je poletje pravzaprav že skoraj za vogalom, (no, glede na temperature v zadnjem času, je že zdavnaj izza vogala, ampak glede na koledarsko leto), je bilo jasno, ko so pridišale lepe oranžne marelice. Za zaboj, v katerem je bilo približno sedem kilogramov, je bilo treba odšteti dvajset evrov. 

Sicer pa se je kar nekaj mimoidočih obotavljalo pred štantom s češnjami. Ja, tudi prve češnje so bile že v ponudbi. Za kilogram italijanskih češenj je bilo treba odšteti med enajst in trinajst evrov, no slovenske so se prodajale že po osem.

Posebnega razloga za to ni bilo, le da je bil ob ceni za kilo italijanskih še napis “extra dobre”, ob slovenskih pa dodatnega opisa kvalitete ni bilo. Mogoče pa slovenske niso bile primerne za vegetarijance? Saj veste, zakaj. Kakorkoli, lahko bi rekli, da je sadni vrt na bolšjaku pokal po šivih zaradi pestre ponudbe sadja in številnih kupcev, ki so veselo šušljali z vrečkami in se tu in tam sladkali s kakšnim sezonskim sadežem.

Sezona akacije in bezga na vrhuncu

Poleg sadne ponudbe, ki je že resda spominjala na kakšen supermarket, kjer je ” ni da ni”, je bil danes bogat nabor tudi na stojnicah z zelenjavo. Kar precej zanimanja kupcev je požela mlada čebula, najbrž zato, ker si marsikdo brez te svojevrstne delikatese ne predstavlja piknika, sicer pa je bilo mogoče kupiti tudi domačo šnitko, oziroma po domače berivko.

Sicer pa so me presenetile tudi vrečke z bezgom. Maj vse iz mojega otroštva velja za enega najljubših mesecev. Morda zato, ker smo se končno lahko igrali zunaj, ker smo hodili k šmarnicam, ker je bilo lepo vreme, ker so bile počitnice skoraj pred vrati, no, pa tudi zato, ker takrat cveti akacija. Saj vem, nenavadno, a tako pač je in tako je že skoraj nekaj manj kot trideset let, kolikor jih štejem. Kdaj sem cvrtje prvič poskusila se ne spomnim, a od takrat je to tista priljubljena specialiteta, za katero se splača potem čakati spet celo leto. 

Letos je bila letina tako akacije in bezga, katerega, priznam, nisem ljubitelj, ampak ga raje uživam v soku, precej dobra, saj cvetovi niso pomrznili, sezona pa je trenutno v polnem zanosu. Danes je bilo tako na bolšjaku mogoče kupiti bezgove cvetove, iz katerih nekateri pripravljajo sadni sirup, nekateri se odločajo za cvrtje in se sladkajo s to sezonsko specialiteto. Če je med branjem teh vrstic tudi pri vas zadišalo po “pohanem” in predvsem po nostalgiji, imate še nekaj časa, da naberete cvetove in jih pripravite po svojem okusu.