Pomoč na domu v obliki neposredne socialne oskrbe na domu je ena izmed storitev pomoči na domu, ki jih predvideva zakon z namenom odpravljanja socialnih stisk in težav. Namenjena je upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem domačem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati ali negovati sami, pri čemer pa njihovi svojci take oskrbe ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti (časovna stiska, znanje, zmožnosti po pomoči,…).

Center za pomoč na domu Maribor, ki kot javni socialnovarstveni zavod opravlja dejavnost pomoči na domu na območju Mestne občine Maribor ter za občine Hoče-Slivnica, Rače-Fram in Starše, tudi v tem obdobju beleži veliko stisk in potreb, na katere se vselej odzovejo.

Vsak primer uporabnika obravnavajo indivudualno

Storitve pomoči na domu izvajajo kljub epidemiji nemoteno, v polnem obsegu, po najboljših močeh v okviru vseh zmogljivosti in zmožnosti.

“Pomoč se izvaja skladno s protokoli, v organizacijsko spremenjenih pogojih dela. Glede na aktualne družbene razmere v času epidemije vsak primer uporabnika obravnavamo individualno in multidisciplinarno v sodelovanju s pristojnimi službami, Civilno zaščitno in Mestno občino v okviru Humanitarne komisije. Spremenjeni pogoji dela so tako na terenu pri delu socialnih oskrbovalk oziroma oskrbovalcev kot tudi na področju dela strokovne službe, ki je vpeta v proces dela prav tako vse dni v tednu. V času epidemije še dodatno prakticiramo pogovore z uporabniki po telefonu, ki so v teh časih še posebej v stiski,” je za Maribor24.si pojasnila direktorica Barbara Žgajner.

Pomoč na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo strokovni delavec, strokovni sodelavec, neposredni izvajalec oskrbe, upravičenec ter ključni ali odgovorni člani družine. S storitvami javne službe in dodatnimi programi želimo zaposleni v Centru za pomoč na domu Maribor uporabnikom, ki se sami ali s pomočjo svojcev zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne zmorejo oskrbovati sami, omogočiti in olajšati življenje v toplini njihovega doma in domačega življenjskega okolja.

Ob tem nas je zanimalo, kakšna so njihova opažanja glede stisk ljudi in ali so se te v zadnjem obdobju povečale.  Kot je pojasnila Žgajnerjeva, se v splošnem soočajo s povečanim številom telefonskih klicev uporabnikov in oseb, ki so v stiski in se obrnejo na njih v iskanju najrazličnejših odgovor.

Ljudje so sami, zaprti, na robu…

“Tako na terenu kot posredno na podlagi telefonskih klicev opažamo vedno večjo stisko ljudi, ki se odraža in kaže tudi v slabšanju psihofizičnega zdravja. Ljudje ostajajo sami, zaprti v svojih domovih, njihovi socialni stiki so izjemno omejeni oz. pretrgani. Po večini naše socialne oskrbovalke predstavljajo edini neposredni socialni stik za mnoge uporabnike. Navkljub velikim obremenitvam se dnevno trudijo, da za uporabnike poskrbijo v največji možni meri,” še dodaja direktorica.

Tako na terenu kot posredno na podlagi telefonskih klicev opažamo vedno večjo stisko ljudi, ki se odraža in kaže tudi v slabšanju psihofizičnega zdravja. Ljudje ostajajo sami, zaprti s svojih domovih, njihovi socialni stiki so izjemno omejeni oz. pretrgani.

Stanja uporabnikov so, kot pojasnjuje, zelo različna. V ospredje socialne oskrbe, zraven nege, trenutno prihaja psihično stanje uporabnikov, kar je dodatni zalogaj tudi za zaposlene na terenu. Zaradi COVID razmer in vseh stisk, ki so v zadnjem času v porastu, so tudi klici na center v večji meri namenjeni svetovanju. Veliko je iskanja informacij in pomoči, ker uporabniki ne pridejo do želenih zdravstvenih storitev.

Kadrovska stiska in obremenjenost, a delo je opravljeno s srcem

“Dodatna stiska in obremenjenost se kažeta tudi pri svojcih uporabnikov, ki so zaradi izrednih razmer še dodatno obremenjeni in v zelo težkem položaju. Stiske so povezane tudi s številom okužb, bojaznijo pred morebitnimi okužbami in podobno,” še pove.

Obenem se tudi pri njih soočajo s kadrovsko stisko, kar se občuti pri njihovem delu. “Poleg že obstoječih bolniških odsotnosti imamo t.i. »COVID« odsotnosti – okužbe in odsotnosti zaradi objektivnih razlogov (varstvo otrok). Kljub vsemu zelo dobro sodelujemo z uporabniki in njihovimi svojci in je naše sodelovanje trenutno v aktualnih razmerah še posebej vzajemno. Iskrena hvala gre tu našim koordinatoricam. Resnično se trudimo, da kljub odsotnosti kadra pomagamo po najboljših močeh in svoje delo opravimo strokovno ter z vsemi razpoložljivi sredstvi in trudom,” še dodaja Žgajnerjeva.

Število upravičencev narašča, spreminjajo pa se tudi potrebe in želje

Do 15. decembra je bilo sicer 559 aktivnih uporabnikov storitev Centra za pomoč na domu, skupno število uporabnikov pa je bilo 834.

“Število upravičencev iz leta v leto narašča, spreminjajo pa se tudi potrebe in želje. Vse več je uporabnikov, ki potrebujejo pretežno nego in »nujnih« po hitrih odpustih iz bolnišnične oskrbe.

“Število upravičencev iz leta v leto narašča, spreminjajo pa se tudi potrebe in želje. Vse več je uporabnikov, ki potrebujejo pretežno nego in »nujnih« po hitrih odpustih iz bolnišnične oskrbe. V zadnjem času  je tudi pritisk na pomoč na domu tudi zaradi nevključevanja v domsko varstvo. Ob koncu ne morem mimo zahvale vsem našim zaposlenim, posebej socialnim oskrbovalkam, ki s svojo srčnostjo in predanostjo, v teh časih toliko bolj, pomenijo  nepogrešljivo pomoč za naše uporabnike,” še dodaja Žgajnerjeva.

Pri novih vključitvah oziroma naravi dela pomoči na domu se v zadnjem času opaža izjemno velika fluktuacija uporabnikov, zaradi česar se v statistiki povečuje število kratkotrajnih vključitev. V obdobju od januarja 2020 do novembra 2020 so imeli kljub epidemiji in spremenjenim protokolom dela na novo vključenih 305 uporabnikov, lansko leto od januarja do decembra 2019 je bilo na novo vključenih 217 uporabnikov.

Kdo je nasploh upravičen do pomoči?

Upravičenci do storitve pomoči na domu so (po Zakonu o socialnem varstvu): 

  1. osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samo stojno življenje,
  2. osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
  3. druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in n ege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
  4. kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
  5. hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.