Številne študije so dolga leta posameznike, ki so opozarjali na nezadržne posledice klimatskih sprememb, umirjale s podatki, da se večina živalskih in rastlinskih vrst hitro prilagaja. A resnica ni taka, za preprečevanje škode pa je sedaj že skoraj prepozno, saj smo številne živali in rastline spravili do roba izumrtja. Nedavna arizonska študija celo napove, da bi naj do leta 2070 izumrla kar tretjina živalskih vrst, podobna predvidevanja pa se nanašajo tudi na rastline.

Novo veliko izumrtje?

Če se ta letnica zdi nekoliko oddaljena, svoje govorijo tudi zdajšnje številke, ki izpričujejo, da je v obdobju desetih let na 600 različnih lokacijah po svetu, ki so jih v svoje opazovanje vključili ameriški raziskovalci, umrlo kar 44 % vrst. Vsako leto se pokopališču živalskih in rastlinskih vrst pridruži še več novih.

V prihodnjih petdesetih letih lahko izumre kar tretjina vrst.

Eden od glavnih dejavnikov, ki zadnja leta pospešeno pospravljajo vrsto za vrsto, je temperatura. Ker je ta vedno višja, se vrste vedno težje prilagajajo, določeni izračuni pa celo kažejo, da bi naj bil še dodaten globalni dvig temperature za 2,9 stopinje Celzija usoden za skoraj 95 odstotkov vrst.

Ogrožene živali tudi v Mariboru

Nekaj ogroženih živalskih vrst je mogoče najti tudi v Mariboru, pove Vid Potočnik, ki se ukvarja s preučevanjem rastlinskih in živalskih vrst pri nas. Tako omeni sivko, ki spada med race potapljavke, ki si hrano iščejo s potapljanjem. »Samca zlahka prepoznamo po sivo črnem telesu in kričeče rjavi obarvani glavi z rdečimi očmi, samica je bolj bledih barv,« pove Vid. »Sivka je v Evropi splošno razširjena vrsta, v Sloveniji pa velja za redko gnezdilko, čeprav jo lahko občasno opazujemo med prezimujočimi vrstami, ko plava po večjih rekah. Tudi Mariborčani jo lahko takrat vidimo na reki Dravi med množico lisk, labodov grbcev, rečnih galebov in mlakaric,« doda.

Sivka, raca potapljavka, ki je na Dravi vse redkejša

Posegi v reke ogrožajo ptice

Na našem območju med ogrožene ptice sodi tudi mali deževnik, ptič, ki se uvršča med pobrežnike, za katere je značilen življenjski prostor v bližini vode. »Ogrožajo ga posegi v reke in njihova regulacija, saj je od tega odvisno njegovo gnezdenje na rečnih ter jezerskih peščinah,« pojasnjuje Vid. »Najlažje ga bomo videli v vzhodni Sloveniji, in sicer ob bregovih reke Drave. Mariborčani lahko to redko gnezdilko opazujejo ob stari strugi reke Drave, kjer se ptica zelo dobro skrije na kamnitih in poraščenih tleh,« doda.

Mali deževnik

Tako sivka kot mali deževnik sta na slovenskem seznamu ogroženosti označena z E2, kar pomeni, da obstoj teh vrst ob nespremenjenih ali celo poslabšanih razmerah ni verjeten, obe vrsti pa veljata za močno ogroženi.

Ogrožajo tudi kemikalije

Reka Drava, ki teče skozi Maribor, življenjski prostor nudi številnim pticam, zato so tudi med lokalnimi ogroženimi vrstami pretežno ptice. Taka je tudi postovka. »Razni insekticidi in druge škodljive kmetijske učinkovine so postovko pripeljale do naziva potencialno ogrožene vrste,« pripoveduje Vid. »Kljub temu se lahko Slovenija pohvali z uspešnimi gnezditvami te vrste sokola, ki si gnezda ne gradi sama, temveč uporabi kar stavbne line in skalne police. Samca in samico zlahka ločimo med seboj, saj imajo samci sivo glavo in so za spoznanje manjši. Mariborčani lahko ujedo opazujejo na obrobju mesta, kjer pogosto izvaja tako imenovan lebdeči let, v zraku se ustavi na mestu in tam plahuta s perutmi, obenem pa opazuje morebitni plen na tleh,« razloži. A obstoj postovke v prihodnjih letih pri nas ostaja pod vprašajem …

Mariborska ujeda, postovka

Podrobne sezname ogroženih vrst v Sloveniji si lahko ogledate tudi v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.

Izginjajoči martinček

Ogrožen je tudi martinček, čokata kuščarica, ki živi razpršeno po vsej Sloveniji, a velja za močno prizadeto vrsto. »Martinček je pogostejši v vzhodni Sloveniji, kjer ga lahko vidimo tudi na antropogeno spremenjenih površinah, tj. na površinah, spremenjenih zaradi človeških vplivov,« pove Vid in razloži, da martinčka večkrat zamenjamo z veliko bolj pogostejšimi pozidnimi kuščaricami, zelenci ali živorodnimi kuščaricami. »Samci martinčkov imajo zelene ali nekoliko rumenkaste boke, medtem ko so samice sive ali rjave. Martinček lahko zraste vse do 27 centimetrov,« doda.

Izginjajoči martinček

Država kot dober gospodar – tudi živali

»Ogrožene vrste lahko najbolje zaščitimo na ravni države. Učinkoviti so številni ukrepi, ki trajno zavarujejo določena območja, na katerih živi večje število vrst,« o tem, kaj je potrebno storiti, da množično izumrtje preprečimo, razlaga Potočnik: »Pomembno je tudi varstvo tako imenovanih krovnih vrst, strokovnjaki so ugotovili, da s ščitenjem le teh zavarujejo tudi mnoge druge, saj gre za vrste, ki imajo pomemben vpliv na celoten ekosistem, v katerem živijo,« pove in nadaljuje: »K pomoči država spodbuja tudi kmetovalce in druge lastnike večjih travnatih posesti, saj lahko oni z ustrezno regulirano košnjo pripomorejo k lažjemu razmnoževanju organizmov, ki tam prebivajo.« Vid pove, da pa lahko pomagamo tudi sami, saj so večkrat organizirane številne akcije in projekti, ki prispevajo k ohranitvi narave – vse od prenašanja dvoživk čez cesto, popisa različnih ptic, pogozdovanja …

Pri nas skoraj 20 000 živalskih vrst

Za našo državo je kljub majhnosti značilna velika pestrost živalskih vrst, bogatita pa nas tudi pestra vegetacija ter zanimiva geološka preteklost. Čeprav poznamo le omejen delež vrst, bi naj pri nas na celini oziroma kopnem živelo kar 19 000 živalskih vrst, medtem ko so morske in podzemeljske živalske vrste nekoliko slabše raziskane.

Zakoni, da, kaj pa praksa?

Da bi se taka pestrost ohranila, je Slovenija že leta 1999 sprejela Zakon o ohranjanju narave, ki varuje prostoživeče živalske vrste – torej tiste, katerih osebki lahko neodvisno od človeka živijo prosto v naravi ter niso nastale z umetnim izborom ali biotehnološkim poseganjem v dedne zasnove. Zakon govori še, da nobene živalske vrste ni dovoljeno iztrebiti, števila osebkov znižati do stopnje ogroženosti, živali brez opravičljivega razloga ubijati, poškodovati, odvzeti iz narave, varovani pa so tudi življenjski prostori vrst, kot so recimo gozdovi ali reke.

Posebno varstvo je z zakonom določeno za ogrožene in mednarodno varovane vrste – za te je poleg splošnega varstva določena tudi vrsta dodatnih ukrepov in pravnih norm, ki skušajo skrbeti za to, da se stanje teh živalskih vrst ohranja, izboljša ali vsaj ne poslabša.

Ogrožene vrste – kaj je to?

Ogrožene vrste so načeloma tiste, katerih številčnost se zmanjšuje ali pa se opazno zmanjšuje območje njihove razširjenosti, kar jih uvrša na »rdeči seznam«. Gre za seznam ogroženih vrst, ki so razporejene po kategorijah ogroženosti – izumrla vrsta, domnevno izumrla vrsta, prizadeta vrsta, ranljiva vrsta, redka vrsta, vrsta zunaj nevarnosti, neopredeljena vrsta in premalo znana vrsta.

Rdeče sezname posameznih vrst živali ter zakonske določbe, ki urejajo področje varovanja živali si lahko ogledate s klikom na povezavo.

Ogrožene štiri petine dvoživk in plazilcev ter polovica sesalcev

Seznami ogroženih živalskih vrst se glede na stanje na nekem območju posodabljajo, prvi seznam pa je Slovenija objavila leta 1992. Leta 2002 je s Pravilnikom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam stopil v veljavo nov seznam ogroženih živalskih vrst, na njem pa najdemo več kot štiri petine vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovico, torej 41 vrst sesalcev. Pa vzroki za ogroženost? V Sloveniji gre običajno za uničevanje življenjskega prostora teh živali z onesnaževanjem, urbanizacijo in spremembo rabe okolja.

Dogajanje prihodnjih desetletij je tako na nas in naših politikah – različnih sporazumi ter podnebni načrti so sicer nadvse dobrodošli, a bodo, če bodo ostali zgolj na papirju ali v besedah, gotovi rabelj številnih rastlinskih in živalskih vrst.