Stavek, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva, (vsaj zame) še kako drži. Ne le da je ritual, obred, druženje, priprava na aktivnosti tistega dneva, in priznam, včasih tudi hiter pregled seznama, če imam res pripravljeno vse, kar potrebujem, preden se podam v nov dan. A nekako se trudim, da se mu posvetim v celoti, predvsem pa njegovi osrednji točki. Hrani, seveda.
Prav zato zame zajtrk nikoli ni stoje, obrok kar tako na hitro. Prav je, da temu tako opevanemu obroku, ki naj bi krojil naš celoten dan, ali pa vsaj nekje do kosila, damo ustrezno veljavo. Ker se tega poskušam zavedati, nerada jem zajtrke kje drugje, kot pa doma. Pustimo ob strani tiste razkošne hotelske zajtrke, kjer te že tako sitega še zmeraj presenetijo s sveže pečenimi palačinkami, kot jih imaš najraje, ampak nikoli prej si nisem mislila, da se bom odpravila na zajtrk prav v Nano.
Drage bralke in bralci. V uredništvu Maribor24 smo za vas pripravili novo rubriko Na meniju, kjer bomo nekaj pozornosti namenili mariborski kulinariki in raziskovali skrite kotičke gostinske ponudbe našega mesta. Prispevek, ki ga prebirate, je prvi takšne vrste, naslednji kulinarični podvig pa bo na vrsti čez dva tedna in tako naprej. Vabljeni k branju!
V Kavarno in bistro Nana, kot se nadvse priljubljen in prikladen lokal na stičišču Gosposke z Glavnim trgom imenuje, sem prej zahajala na večerna druženja, hitra kosila in tortice “za zraven”. Kaj pa zajtrk?
Nanin ambient je del zgodbe ali zgodba zase
Potem ko sem preskočila domač zajtrk in se praznega želodca podala v Nano, pravzaprav nisem vedela, kaj pričakovati. Moja izbira, brez da preletim jedilnik in se odločim za preverjeno kombinacijo, pa je bila le zajtrk, ki me bo navdušil in presenetil obenem.
Čakala me je miza v tisti znameniti kamin sobi, ki je rezervirana samo za posebne priložnosti, zato, priznam, sem se počutila še bolj radovedno, sicer pa kar nekako pomembno, da mi je bil zaupan eden tistih cenjenih vintidž (pre)stolov Nika Kralja.
Da je Nanin ambient vedno dovršen, najbrž ni potrebno izgubljati besed, saj je že zdavnaj nadigrala svojo prvotno bistrojsko vlogo in se vzdignila v pravo kulinarično gostiteljico najvišjega nivoja. Še več, da je izkušnja gostov, ki se pustijo razvajati v Naninih kreacijah dovršena, pa ima veliko opraviti tudi interier.
V kotu je prijetno tlel kamin, kljub temu, da stopamo v pomlad, na mizah sveže cvetje, sicer pa svetleč spoliran pribor in dovršena postrežba prijetnih, urejenih in ustrežljivih natakarjev. In že se na mizi znajde uvertura v moj težko pričakovani zajtrk.
Smuti bovla in mimoza za uverturo
Smuti bovla. Nekakšna mešanica sadja in smutija, sladice in napitka, a v popolnoma drugačni preobleki. Temno vijoličasta barva je nakazovala, da je pod svežim sadjem s kokosovim čipsom mešanica pravih borovnic in ne morda jogurta, prva žlica pa me je prepričala, da je temu res tako. Svež okus in prijetno teksturo borovnic pa so dopolnjevale granule, ki so poskrbele še za hrustljavo popestritev, njihova največja prednost pa je tudi, da so popolnoma brez laktoze in dodanega sladkorja.
Led je prebit, moj apetit pa zbujen, zato sem nestrpno pričakovala, kaj bo sledilo vijoličastemu smutiju. Natakar mi postreže mimozo. Pa ne vejico tistih drobnih rumenih cvetov, ampak gost svež sok rdeče pomaranče, s peno na vrhu, serviran v visokem kozarcu s pecljem, ki me je z rahlo kislostjo penine presenetil in navdušil že ob prvem požirku.
Sledil je sendvič malo drugače. Na rezini drožastega kruha je bil serviran sočen avokado, celoten prigrizek pa je dopolnjevalo popolno spoširano jajce. Zraven sendviča pa ravno prav sočna in zapečena rožnata slanina, ki je odlično dopolnjevala svežino jajca v kombinaciji z avokadom.
Treba je poudariti, da je poleg dovršenih okusov, izpiljenih tehnik in domiselne ponudbe, obisk pri Nani res celovito doživetje, kjer niti hrana ali interier nista prepuščena naključju, pa tudi postrežba ne. Za vsako jed je namreč skrbno izbran krožnik, postavitev pa kreativna, urejena in do določene mere celo umetelna.
Nana pa ima jajca
Čakal me je še veliki finale težko pričakovanega zajtrka. Spet avokado, a tokrat v ocvrti različici s hrustljavo skorjico, nadenj je bila položena rezina dimljenega lososa, na samem vrhu zloženke pa so kraljevala jajca benedikt, delikatesa vseh jajceljubcev. Jajca benedikt so izumili okoli leta 1860 v newyorški restavraciji Delmonico, jed pa so imenovali po stalnih gostih, zakoncih LeGrand Benedict. Jajceljubcih, ki sta vedela, kaj je dobro, kakopak.
Čeprav so eden zaščitnih znakov chefa Gordona Ramseyja, in če pravimo, da je pika na i torte češnja, so jajca benedikt pika na i zajtrka ali bruncha. Preverjen recept, ki je obnorel svet in nasploh ena izmed najbolj kultnih jedi, a ta sloves je težko doseči, še sploh pa obdržati. Nanina jajca benedikt so, kot lahko rečem, jajca z jajci.
Manjkala ni niti domača holandska omaka izpod spretnih rok Naninih mojstrov. Čeprav sem velika ljubiteljica dimljenega lososa, me je skrbelo, da bo njegov aromatičen okus nekako prevladal, a skrb je bila zaman. Mojo pozornost so, povsem zasluženo, popolnoma prevzela izvrstno pripravljena jajca benedikt, skupaj s kremasto, a lahkotno holandsko omako.
Nana ima preverjen recept za uspeh. Po zadnjem grižljaju me je pravzaprav presenetilo dejstvo, da veliko sestavin, s katerimi so me razvajali pri Nani, pravzaprav uporabljam tudi pri svoji pripravi zajtrka, a seveda na drugačen način. Nanin zajtrk mojstrsko združuje pravo mero eksotike, a obenem klasičnih okusov in predvsem domačnosti. Nana se je tako (vnovič) izkazala za odlično kuharico in gostiteljico obenem.
Nanina “premešana” ponudba, a z lokalno noto v ospredju
Sicer pa pojedina pri Nani nikakor ni naključje, mi zaupa Devana Blakaj, soustanoviteljica Nane. Skupaj z možem Sebastijanom skrbita, da Nana zadosti vsem čutom, soustvarjata in gradita Nanino zgodbo, s svojimi pregrešno dovršenimi “brunchi” pa razvajata še tako zahtevne goste. Ponudbo so v zadnjem času namreč celovito prevetrili. “Še vedno smo v Nani osredotočeni na lokalne in sezonske sestavine, odzivi so odlični, naši gostje so navdušeni. Pri brunchih in zajtrkih je šlo za nadgradnjo ponudbe, kjer smo se še bolj lokalno in sezonsko usmerili, bistvena sprememba je pri dnevni in večerni ponudbi, kjer smo se potrudili, da sezonsko in lokalno kulinariko predstavimo na nekoliko bolj sofisticiran način,” pove Devana Blakaj.
Fotografije Nanine prevetrene ponudbe si lahko ogledate spodaj. Če se vam bodo pri tem pocedile sline, veste, kam se morate odpraviti jutri.
Navdih pa, kot pove Devana, z možem najdeta vsepovsod. “Zelo rada potujeva in iščeva navdih vedno drugje, tudi pri sosedih v Ljubljani, sicer pa po vsej Evropi, v Italiji, Franciji, na Portugalskem, ko bo mogoče, bova iskala navdih še drugod. Pomagava si tudi s smernicami in trendi po spletu. Iščeva navdih in željo, kaj prinesti novega mestu in ljudem, da bo ponudba pestra in kakovostna,” pove Devana.
Izpopolnili so tudi vinsko karto s slovenskimi vini, k takšni kulinariki namreč sodi kakovostno slovensko vino. Na slovenskem trgu je kar nekaj vinarjev, ki jih v Nani s ponosom podpirajo ter postrežejo k jedem.
