Z željo po lahkotnem kosilu sem se za svojo prvo pokušino odpravila kar v samo srce Maribora. Ustavila sem se na vogalu Slovenske in Grajske ulice, kjer že od leta 1929 kraljuje Kavarna Astoria. Čeprav sama štejem med mlajšo "Generacijo Z", je tudi zame Astoria del nepogrešljive mariborske zgodovine. Z veseljem se namreč spominjam svojih srednješolskih dni, ko smo glavne odmore (ali celo kakšne, nam nezanimive, ure) preživeli na terasi Astorie. Večina dijakov Prve gimnazije Maribor je tam pustila ogromen del štipendije, med njimi seveda tudi jaz. Je pa res, da nas je Astoria še toliko bolj pritegnila, ker so babice in dedki o njej pripovedovali s pravo iskrico v očeh. Mogoče ne vemo točno, kaj se je v poslopju dogajalo preden je nastala kavarna, a vsi poznamo izraza "Dobimo se na Ezl eku" ali kar "Dobimo se pri Astorii", ki nas še danes spremljata in vedno pripeljeta na pravo mesto. 

Novi lastnik, stari šarm

Zaradi izredno lepega vremena in močnega sonca, ki je za marec prava posebnost, sem se tokrat ustalila kar na terasi. Z veseljem sem opazovala množico ljudi, ki je imela podobno idejo kot jaz. Terasa je bila namreč nabito polna dijakov, študentov in nostalgičnih Mariborčanov. Ob pogledu na polno kavarno pa me je prešinila hvaležnost, da se je vendarle našel lastnik, ki želi Astorii povrnit njen stari "šarm". Spomnimo se namreč, da je FURS zaradi neporavnanih obveznosti, leta 2022, zapečatil vrata kultne mariborske kavarne.

Astoria tako ni le kavarna v centru mesta, ampak hkrati poklon bogati zgodovini stavbe. V notranjosti so ohranili originalne elemente, kot so stari šank, obokani stropi, in kultni oder, ki je nekoč gostil izjemne glasbenike. Hkrati pa so prostoru dodali sodoben pridih z udobnimi sedeži, elegantno razsvetljavo in novo ponudbo hrane in pijače.

Za začetek krepka juha 

Po spiti kavici, me je že pozdravil chef kuhinje, Jure Kačičnik, ki je dolga leta preživel v tujini. Povedal mi je, da je idejo za koncept "Soup & Sandwich" dobil v Kanadi, kjer je videl, da se lahko stvari zavrtijo tudi drugače, ne samo tipično slovensko. Kosilo sem torej začela z dnevno krepko juho, to je bil v mojem primeru korenček z ingverjem.

[[image_2_article_63545]]

Dejstvo je, da mi poznamo predvsem bistre juhe (recimo goveja in piščančja), v tujini pa ljudje raje zaužijejo kaj krepkega z neko osnovo in dodano smetano. Prav to pa uvajajo zdaj tudi v Astorii. Seveda je možno preizkusiti samo juho, vendar je "cilj" tega koncepta ponuditi lahko kosilo ali malico. Pri tem moram poudariti, da je bila juha res odlična. Seveda je že izgledala čudovito, moje navdušenje pa je podkrepil tudi močan okus in dejstvo, da je bila izredno sitostna.

Lahka glavna jed

Kot rečeno, je lahko takšna krepka juha že sama po sebi pravi obrok. Sem se pa kljub temu odločila, da želim preizkusiti celoten koncept, tako kot je bil načrtovan iz strani chefa. Trenutno ponujajo štiri solatke, za vsak okus nekaj. Izbirala sem torej lahko med Specialko, Cezar solato, Zmešanko in Rdečko. Ker sem bila po juhi že relativno sita, sem raje vzela to-go verzijo Rdečke in Cezarjeve, da ne bi odvečne hrane metali vstran. V dveh ločenih posodicah sem tako dobila pripravljeno solato in preliv. 

[[image_1_article_63545]]

Seveda sem mogla obe "stestirati", da lahko potrdim, da so tudi solatke odlične. In ja, vsi vedno govorijo, da pri solati enostavno ne moreš nič narobe narediti. Ampak je dejstvo, da niso vse kombinacije dobre in, da niso vsi prelivi optimalni  za vsako solato. Mislim torej, da Jure Kačičnik res ve kaj dela in kaj ljudem odgovarja.

Ker sem se odločila za dve različni solati, seveda nisem imela več "prostora" za glavno zvezdo – sendvič iz focaccie. Foccacie izdeluje chef sam, torej so čisto sveže, iz lokalnih sestavin. Iz tega pa se izpeljali omenjene sendviče (zato tudi "Soup & Sandwich"). Trenutno so v ponudbi piščanec pesto, vegetarijanski s pečeno marinirano zelenjavo in tunin namaz. Tudi sendviči torej niso tisti klasični iz suhomesnatih izdelkov, ampak taki iz “pravih” sestavin.

Sladica napolni srce, ne trebuh

Po glavnem obroku se seveda nisem uspela odreči sladici. Odločila sem se za eno izmed "posebnih" tortic, ki obujajo spomin na bogato zgodovino kavarne. Tortica z imenom "Ezl ek" ni preveč sladka, je pa izredno sočna in se v ustih kar raztopi. Sprva se zdi nekoliko nenavadna, ker je zaradi vsebnosti pistacij rahlo zelenkasta, je pa po prvem grižljaju z lahkoto prevzela prvo mesto na lestvici meni najljubših tortic v Mariboru. Kombinacija pistacije in maline je vrhunska in zagotovo dobro premišljena.

[[image_3_article_63545]]

Astoria torej ni le kavarna, ampak prostor, kjer se zgodovina prepleta s sodobnostjo in kjer se ustvarjajo novi spomini. Z izjemnimi juhami, prijetnim vzdušjem in vrhunsko storitvijo je Astoria zagotovo še vedno nepogrešljiv del mariborske kulture.