Januar je v Mariboru čas, ko se po decembrskem hitenju stvari same od sebe nekoliko umirijo, ko so jutra tišja, popoldnevi krajši in ko se človek zave, da mu pravzaprav najbolj »paše« preprosta misel: za dobro kosilo si je vredno vzeti čas.

[[image_1_article_84320]]

Prav v tem zimskem razpoloženju, ki je v teh dneh zajelo Maribor in Slovenijo, kosila v Hotelu Habakuk delujejo še posebej prikladno. Lokacija ob vznožju Pohorja, nekoliko odmaknjena od mestnega vrveža, a še vedno zelo blizu, gotovo naredi svoje, saj občutek, da si se za hip umaknil, pride skoraj sam od sebe.

Štirje hodi, ki sledijo letnemu času

Kosila v Habakuku že tradicionalno ponujajo vsak dan v tednu, tudi ob koncih tedna, med 12. in 16. uro, kar je v januarju, ko se nam včasih zazdi, da dnevi nimajo jasnega ritma, prijetna prednost. Štirihodni meni po ceni 25 evrov prinaša prefinjeno, a hkrati okusno in bogato kosilo, ki obsega pozdrav iz kuhinje, juho, glavno jed po izbiri in sladico.

[[image_2_article_84320]]

Jedilnik se menja tedensko, kar se pozna tudi na krožnikih. Januar prinese nekoliko bolj tople, polnejše okuse, takšne, ki jih v tem času podzavestno iščemo. Goveja juha z zakuho je stalnica, a se ji pridružujejo tudi juhe z več značaja, kar ugotovimo takoj, ko pokukamo na enega od januarskih tedenskih jedilnikov – gobova z aromatično črno trobento ali krompirjeva s tartufi, ki že na začetku nakažejo, da kuhinja sledi sezoni in ne koledarju.

[[image_3_article_84320]]

Glavne jedi so raznolike: goveja lička s praženim krompirjem, ličnice mangalice z orehovim pirejem in hrenom, telečji hrbet z omako, pa tudi ribe, kot sta smuč ali losos, pripravljene brez nepotrebnih dodatkov. Vedno so na voljo tudi vegetarijanske jedi, ki niso kompromis, temveč enakovreden del ponudbe.

Sladice zaključijo kosilo mirno, a mamljivo. Jabolčni zavitek z vanilijevo kremo, čokoladna mousse tortica ali orehova rolada z orehovim sladoledom delujejo domače in znano, a dovolj dodelano, da ostanejo v spominu.

Prostor, kjer ni treba hiteti

Ena večjih prednosti kosil v Habakuku je prostor sam. Restavracija je urejena tako, da se v njej brez zadrege srečajo različni razlogi za obisk. Poslovno kosilo ne deluje preveč sproščeno, družinsko kosilo ne preveč formalno, posameznik, ki pride sam, pa nima občutka, da je v prostoru odveč. Velika okna odpirajo pogled proti Pohorju, ki je v letošnjem januarju pobeljeno in prav ta razgled nehote upočasni tempo.

[[image_4_article_84320]]

Ni občutka, da bi vas nekdo priganjal ali da bi bilo kosilo zgolj postanek. Ljudje ostanejo nekoliko dlje, si privoščijo kavo, poklepetajo ali pa preprosto v tišini zaključijo obrok. V času, ko smo navajeni, da se vse odvija prehitro, je to ena tistih stvari, ki jih začneš ceniti šele, ko jih imaš.

Majhne stvari, ki naredijo razliko

K izkušnji pomembno prispeva tudi praktična plat obiska. Parkiranje v hotelski garaži je za goste restavracije brezplačno, kar pomeni, da prihod ni obremenjen z iskanjem parkirišča ali dodatnimi stroški. Tedenski jedilnik je vedno objavljen na spletni strani hotela, rezervacija pa je priporočljiva predvsem ob petkih ter ob koncih tedna, ko je zanimanje največje.

Vse skupaj deluje preprosto, skoraj samoumevno, a prav v tej preprostosti se skriva razlog, zakaj kosila v Habakuku v zadnjem času vse pogosteje krožijo kot priporočilo.