Spomnila je, da je Muzej narodne osvoboditve Maribor eden vodilnih na področju muzejske pedagoške dejavnosti v Sloveniji in je leta 1958 prvi odprl delovno mesto kustosa pedagoga. “Naši kustosi pedagogi so že izvajali pedagoške programe v sodelovanju z MRC Maribor, imamo številne izkušnje in imamo programe, ki so prav primerni za objekt Stalag XVIII D in njegove vsebine, na primer projekt Muzej za mir,” je povedala na novinarski konferenci ob podpisu pogodbe z direktorjem MRC Maribor Janezom Ujčičem.
“Sodelovanje je že steklo, zdelo pa se nam je primerno, da ga tudi formaliziramo,” je dodala. Dogovor zaenkrat predvideva še, da bodo enkrat letno priredili znanstveni ali strokovni simpozij oziroma konferenco ter da bo Muzej narodne osvoboditve Maribor drugemu nudil strokovno svetovanje pri razstavnih projektih.
Prostorsko muzej še urejajo
MRC Maribor je vsebinsko začel delovati leta 2017 v prostorih opuščenega skladišča v mariborski mestni četrti Melje, ki je bilo med drugo svetovno vojno del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v nehumanih razmerah nameščenih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov in večina jih je zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam umrla.
Prostorsko muzej še urejajo in zaenkrat je odprt le za najavljene skupine. Po besedah Ujčiča nameravajo prihodnje leto pristopiti k obnovi strehe objekta in ureditvi okolice, pri tem pa računajo tako na občinsko kot državno pomoč, pa tudi donatorjev. Program finančno podpira Rusija.
Od sodelovanja z Muzejem narodne osvoboditve Maribor si Ujčič obeta predvsem strokovno pomoč MRC Maribor pri raziskovanju tragične zgodovine omenjenega objekta in njenih predstavitvah javnosti, še posebej mlajšim generacijam. “V tem sodelovanju gre za zgodovinski premik, ne samo za spominjanje na žrtve in njihove krvnike, ampak tudi za trajni opomin. Trajni opomin, da se ne bo zgodilo to, kar se je dogajalo pred 70 in 80 leti, ko se je začel nacizem krepiti po Evropi,” je dejal.
Zaenkrat jim je uspelo identificirati okoli 800 ljudi, ki so umrli v Stalagu XVIII D, poleg žrtev pa poskušajo izslediti tudi stražarje. “Želimo postati srednjeevropski registracijski center za vojne ujetnike, ne le sovjetske, ampak tudi druge,” je povedal Ujčič. “Naš skupen cilj je, da se odkrije popolna resnica,” je dodala Berberih-Slana.
Povedala je še, da se v pedagoških programih osredotočajo med drugim na pogovore o človekovih pravicah in svoboščinah, zato je Stalag XVIII D primeren prostor za takšne vsebine, saj so bile človekove pravice tam grobo kršene. “Ne govorimo samo o žrtvah, ampak tudi o tem, kaj se dogaja danes in kaj bi se lahko zgodilo v prihodnosti, v kolikor katera koli oblast ne spoštuje človekovih pravic in svoboščin,” je dodala.
Objekt nekdanjega taborišča je trenutno v lasti občine, ki ga je pred leti odkupila od zasebnika, po besedah Ujčiča pa obstaja možnost, da bo prešel v državno last. Na ta način želijo urediti javni status MRC Maribor, ki je trenutno še nerešen.
