Novo šolsko leto je prineslo nov zagon za približno 88.000 srednješolcev v Sloveniji, med njimi je več kot 25.000 novincev. Čeprav vstop v novo leto spremljajo optimizem, motivacija in pričakovanja, v Mariboru še vedno odmevajo rezultati spomladanske mature, ki niso bili najbolj spodbudni. Mesto je zabeležilo povprečne dosežke in precej nižje število zlatih maturantov v primerjavi z drugimi regijami, piše Slo24.si.
Kaj pravijo ravnatelji gimnazij?
Na spomladanskem roku mature je bilo v Mariboru 19 zlatih maturantov, kar je manj od državnega povprečja. Ravnatelji mariborskih gimnazij razloge vidijo v različnih dejavnikih. Herman Pušnik s Prve gimnazije Maribor pove, da v kolikor ni prevelikih zahtev za vpis v nadaljnje izobraževalne ustanove, v primeru omejitve (kar kandidati zvedo že konec marca), tudi ni zunanje motivacije za opravljanje mature na višji ravni. Dodaja, da je izjemno težko doseči 30 točk, če si dijaki višje ravni ne izberejo pri praviloma obeh predmetih - torej pri matematiki in tujem jeziku
Marko Jagodič z Druge gimnazije Maribor medtem izpostavlja, da so njihovi dijaki v povprečju dosegli celo višje rezultate kot državno povprečje. Na šoli se lahko letos pohvalijo s 15 zlatimi maturanti, ki jih je v letu poprej sicer bilo skoraj 10 več, namreč 23.
Celje s precej višjo števliko, čeprav imajo manj dijakov
Primerjava z drugimi mesti razkriva, da Maribor zaostaja. Ljubljana je letos imela kar 125 zlatih maturantov, Celje pa 29, čeprav je tam maturo opravljalo manj dijakov kot v Mariboru. V Sloveniji je bilo skupaj 315 zlatih maturantov, od tega 23 diamantnih, ki so dosegli vseh 34 možnih točk. Statistični podatki kažejo, da Maribor v tem pogledu ni dohajal drugih večjih izobraževalnih središč.
Več: So povprečni rezultati mature na Štajerskem izhodišče za spremembe?
Podravska regija ima precej višjo stopnjo tveganja revščine
Razloge za razlike bi lahko deloma iskali v socialno-ekonomskem položaju. Podravska regija ima precej višjo stopnjo tveganja revščine kot Osrednjeslovenska – 18,2 % proti 8,8 %. To lahko pomeni slabše pogoje za učenje doma, manj možnosti za dodatne inštrukcije ter več stresa v družinah. Nižji socialni status prebivalcev se bi lahko kazal tudi v izobraževalnih rezultatih.
Poleg tega na motivacijo vplivajo tudi dostopni vpisni pogoji na univerze. Če omejitev ni, dijaki pogosto ne vidijo razloga, da bi se podali na višjo raven mature. Težje dosegljivi študiji, kot so medicina, pravo ali arhitektura, sicer zahtevajo višje rezultate, a pri družboslovnih in humanističnih programih je vpis večinoma brez omejitev. To pomeni, da so odlični rezultati predvsem stvar osebne ambicije in manj zunanje prisile.
Kljub povprečnim dosežkom mariborskih dijakov ravnatelji ostajajo optimistični. Poudarjajo, da število zlatih maturantov od leta do leta precej niha in da povprečja njihovih dijakov niso bistveno nižja od državnega. Prepričani so, da lahko prihodnje generacije s pravim pristopom in več zunanjih spodbud dosežejo višjo raven uspeha.
