Kje so v Mariboru mladi, kje lahko slednji v našem mestu sploh najdejo svoj prostor in kakšno vlogo zavzemajo? To so vprašanja, ki si jih tu in tam zastavijo številni občani, občasno pa jih na svetlo postavijo tudi mariborski mestni svetniki.
V resnici gre za izjemno resna vprašanja, ki lahko pomagajo razložiti številne druge problematike, s katerimi se tako mesto kot regija soočata. Rek »na mladih svet stoji« namreč ni iz trte zvit in če mladih v Mariboru vsaj na prvi pogled ne gre zaznati, se poraja skorajda zlovešče vprašanje … Kaj Maribor čaka v prihodnje?
Pesimizem in gostilniške prerokbe na stran … Kakšna je dejanska vloga mladih v Mariboru, kako so vključeni v proces odločanja o mestu, koliko denarja se jim namenja in kako na njihov položaj v mestu gledata tako Mestna občina Maribor kot Mladinski kulturni center Maribor?
Kako občina spremlja mlade?
Na MO Mariboru, kjer deluje tudi Urad za kulturo in mladino, pojasnijo, da mlade v mestu spremljajo tudi z občasnim izvajanjem raziskav o potrebah, željah in interesih mladih. Tako so v letu 2022 izvedli raziskavo »Mladinski centri in prosti čas«, v istem letu pa je MKC Maribor izvedel še »Raziskavo o potrebah in željah mladih ter predlogih za prenovo platforme Mladi Maribor«.
»Mlade vključujemo v evalvacijo dogodkov, ki so jim namenjeni,« še dodajajo na Mestni občini Maribor, pri čemer mlade vključujejo v evalvacijo Kariernega sejma - sejma poklicev in izobraževanja za osnovnošolce in srednješolce, v evalvacije dogodkov in drugih aktivnosti za mlade pa mlade vključujejo tudi v javnem zavodu MKC Maribor in sofinanciranih organizacijah v mladinskem sektorju.
»Mladi lahko prav tako sodelujejo pri načrtovanju programov v mladinskem sektorju, ki jih MOM financira preko javnega zavoda MKC Maribor ali preko razpisnega sofinanciranja nevladnih organizacij v mladinskem sektorju,« še pripomnijo na mariborski občini.
Dodajo še, da so v našem mestu mladi v odločanje o prihodnosti mesta neposredno vključeni tudi v okviru participativnega proračuna, hkrati pa lahko svoje predloge in kritike mestu vselej podajo na platformi Izboljšajmo Maribor.
Obeta se nov program za mlade, pravkar se ustvarja tudi posebna komisija
Ob tem povedo, da se predstavniki MOM redno udeležujejo dogodkov, na katerih se s strani mladih ter pomembnih akterjev mladinskega sektorja pobližje seznanjajo s problematikami mladih ter razpravljajo o možnih rešitvah.
»Takšna posvetovanja vplivajo na sprejemanje odločitev, kljub temu pa pri tem ne gre za posebej strukturiran dialog med mladimi in odločevalci, h kateremu želimo sedaj na novo pristopiti, na podlagi širšega vključevanja organizacij v mladinskem sektorju,« tako poudarjajo na MOM ter povedo, da trenutno potekajo aktivnosti za imenovanje članov Komisije za mladinska vprašanja.
In kaj natančno bo Komisija za mladinska vprašanja sprejela? »Skladno s prednostno usmeritvijo, ki smo jo določili v lani sprejeti Trajnostni urbani strategiji Maribor 2023-2035 in se nanaša na strukturirani dialog z mladimi, bomo v sodelovanju z novo sestavo Komisije za mladinska vprašanja načrtovali uvajanje nadaljnjih ukrepov, ki bodo vodili v večje vključevanje mladih v procese odločanja,« povedo na MO Maribor.
Pripravo novega lokalnega programa za mlade komentirajo tudi v MKC Maribor, kjer si želijo, da bi v sklopu slednjega nagovorili tudi teme, kot so: »Kako v mestu pritegniti še več mladih ljudi k soodločanju, kako jih ustrezno nagovarjati in kako odpirati prostor za vse skupine mladih, ter se prilagajati njihovemu načinu komuniciranja oziroma udejstvovanja v lokalnem okolju, z inovativnimi pristopi, preko vključujočega sodelovanja lokalnih deležnikov v mladinskem sektorju.«
V MKC Maribor dodajo še: »V luči napovedane reorganizacije mestne uprave MOM pa si želimo, da bi po dolgih letih prizadevanj področje mladine dobilo svoj sektor.«
Koliko denarja gre mladim in za mlade?
Strategije, dialogi, predlogi … So eno. Konkretno financirane pa nekaj drugega. Tako se postavi vprašanje, koliko finančnih sredstev je v Mariboru namenjenih mladim? »MOM zagotavlja sredstva za delovanje javnega zavoda na področju mladine (MKC Maribor) in sofinancira programe v mladinskem sektorju, ki jih izvajajo nevladne organizacije,« pojasnijo na MO Maribor.
Tako je bila nedolgo nazaj zaprta možnost za prijavo na Javni razpis za podporo programom v mladinskem sektorju v Mestni občini Maribor v letih 2024 in 2025, pri čemer je namen javnega razpisa prav sofinanciranje kakovostnih programov v mladinskem sektorju. Ti se, kot pojasnijo na Mestni občini Maribor, nanašajo tudi na sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju lokalne mladinske politike.
Pomemben del »finančne skrbi« za mlade je v Mariboru tudi brezplačna oddaja prostorov organizacijam, ki delujejo v mladinskem sektorju.
»Med zadnjimi tovrstnimi oddajami prostorov velja omeniti oddajo prostorov v brezplačno uporabo Pekarni Magdalenske mreže na naslovu Trgu revolucije 9, za izvajanje programa v mladinskem sektorju na področju sodelovanja mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi (oddaja prostorov v letu 2022) in Slovenski filantropiji na naslovu Kacova ul. 1, za izvajanje programa v mladinskem sektorju, ki povezuje njihov progam na področju prostovoljstva in migracij (oddaja prostorov v letu 2024)«, tako povedo na MO Maribor.
Med drugimi aktivnostmi, namenjenimi mladim, ki jih na MO Maribor vselej podprejo, so tudi Karierni sejem, program Mladi za napredek Maribora, na občini pa povedo tudi, da trenutno na MO Maribor vodijo projekt Smile za boljše duševno zdravje mladih. »Pomembno je, da kot družba, zagotavljamo okolja, ki krepijo in varujejo duševno zdravje. To so zdravi, varni in spodbudni vrtci, šole, delovna mesta in tudi digitalna okolja,« pripomnijo.
Koliko proračunskih sredstev je v Mariboru namenjenih mladinskemu sektorju?
»Področju mladinskega sektorja je glede na proračunske postavke Urada za kulturo in mladino trenutno namenjenih 532.627 EUR, kar predstavlja 0,5% vseh načrtovanih proračunskih odhodkov MOM za leto 2024, brez upoštevanja investicijskih odhodkov in investicijskih transferjev,« pojasnijo na MO Maribor.
V omenjen delež sredstev sodi financiranje MKC Maribor ter sofinanciranje programov v mladinskem sektorju, ki jih izvajajo nevladne organizacije na podlagi razpisnega sofinanciranja.
Kaj pa o financiranju pove najvidnejša institucija mladinskega sektorja v Mariboru?
Prepričani so, da glede na vse želje in potrebe mladih financiranje nikakor ni zadostno. »Morebitna povišanja sredstev se preusmerijo v kritje višjih funkcionalnih stroškov ter drugih povišanj, tako da potem vedno »zmanjka« samo dodatne programske aktivnosti,« povedo v MKC Maribor in dodajo:
»Je pa veliko razpisov v okviru EU sredstev, ki pa so žal časovno omejeni, največkrat na dve leti. To so finančna sredstva, ki so dobrodošla, ne zagotavljajo pa stabilnosti, kontinuiranosti in dolgoročnega razvoja.«
V prihodnje mladi nekoliko bolj v ospredju
Kot pojasnijo na MO Maribor, pa se mladim v Mariboru obeta nekoliko več občinske pozornosti. »V pripravi je nova lokalna strategija za mlade, ki bo med drugim naslovila ukrep beleženja in spremljanja učinkov mladinskega dela, kot tudi sodelovanje mladih pri pripravi programov v mladinskem sektorju,« tako pojasnijo na občini in nadaljujejo:
»Gre za ukrepe, ki smo jih v preteklosti postopoma že uvajali in se morajo v sodelovanju z organizacijami v mladinskem sektorju in mladimi na novo premisliti, tudi z vidika aktualnih strateških dokumentov države in EU.«
»V okviru priprave nove lokalne strategije za mlade se torej ukvarjamo z vprašanjem kakovosti mladinskega dela in uresničevanjem Evropske agende za mladinsko delo (t.i. bonskim procesom) na lokalni ravni, saj zaznavamo, da so navkljub številni ponudbi in ukrepom za prepoznavnost mladinskega dela in mladinskih centrov priložnosti mladim pod tovrstnimi ključnimi izrazi mladinskega sektorja premalo poznane oz. jih mladi s tovrstnimi izrazi premalo povezujejo,« razložijo ter povedo, da to vključuje mnogo povezovanja znotraj mladinskega sektorja širom po Sloveniji.
Naj o mladih govorijo tisti, ki z njimi delajo
Ko govorimo o mladih v Mariboru, nikakor ne moremo mimo najvidnejše mariborske institucije mladinskega sektorja – Mladinskega kulturnega centra Maribor. Ta z mladimi in za mlade deluje na različne načine, vlogo MKC Maribor v Mariboru pa nam približajo direktorica MKC Marja Guček, specialista za mladinsko delo Doris Špurej ter samostojna strokovna sodelavka Eva Žunec.
Tako pojasnijo, da Mladinski kulturni center Maribor preko rednega programa Banka idej, lokalni sklad za mlade z idejami, ki služi kot participativni proračun za mlade, nudi manjša finančna sredstva ter mentorsko podporo zainteresiranim mladim pri realizaciji trajnostno naravnanih projektnih idej na javnih površinah, ki izboljšujejo kakovost lokalne skupnosti.
O tem, kaj točno Banka idej je in kaj vse v sklopu programa nastaja, smo v preteklosti že poročali, več pa lahko preberete tukaj.
»Na MKC Maribor vsake toliko izvedemo tudi krajše projekte, preko katerih mlade spodbujamo in jim omogočamo, da povedo česa si v mestu želijo, kaj pogrešajo, pa tudi kaj jim je všeč,« pojasnjujejo na MKC Maribor:
»Letos npr. zaključujemo s projektom Športni Maribor, v okviru katerega smo zbirali predloge mladih, kaj pogrešajo na področju športa in športne infrastrukture. Seveda poskušamo potem kakšnega od predlogov skupaj z mladimi tudi izvesti,« še dodajajo.
V lanskem letu so v MKC v okviru festivala Mladi Maribor pričeli z zanimivo prakso, za katero si želijo, da postane letna tradicija. Organizirali so namreč letni posvet med mladimi in mestnimi odločevalci, kjer so imeli mladi priložnost sami povedati, česa si v mestu želijo in s kakšnimi izzivi se srečujejo.
Mladinski sektor v Mariboru ni tako majhen in neviden, kot se zdi na prvi pogled
»Mladinski sektor v Mariboru je vsebinsko zelo raznolik. Mestna občina Maribor podpira delovanje devetih mladinskih centrov (oz. podatek velja za leto 2023, rezultati razpisa za leto 2024 še niso znani), ki delujejo na različnih področjih, izvajajo aktivnosti za različne ciljne skupine mladih,« povedo v MKC Maribor:
»Načeloma bi lahko vsak mlad našel mladinski center, ki je skladen z njegovimi interesi in vrednotami. Poleg mladinskih centrov pa v mestu delujejo še številne druge organizacije, ki mladim ponujajo možnosti za ali aktivno participacijo ali športno udejstvovanje ali pridobivanje nekih novih veščin, znanj.«
Kot dober primer vključevanja mladih v odločanje v Mariboru tako v MKC izpostavijo tudi drugi participativni proračun, v okviru katerega je MO Maribor še posebej nagovarjala mlade, ob tem pa sta dva mlada sodelovala tudi v procesu pregleda in ovrednotenja predlogov.
»Mladi, ki so imeli pozitivno izkušnjo z vključevanjem v odločanje o mestu so kasneje bolj naklonjeni aktivnemu državljanstvu,« poudarjajo v MKC Maribor, kjer povedo, da kot največji problem na tem področju zaznavajo, da mladi o načinih vključevanja o odločanju v mestu niso informirani.
»Ne vedo, kaj je participativni proračun, ne poznajo spletne strani Izboljšamo Maribor, ne poznajo delovanja mestnih četrti. Tudi če gledamo samo programe, ki jih izvajamo mi, bi si želeli, da jih pozna več mladih,« dodajo.
Česa si mladi v Mariboru želijo?
Ko pogledamo, kako so v mariborski utrip ter odločanje o našem mestu mladi sploh vključeni, pa se postavi vprašanje, kaj si mladi v mestu ob Dravi zase in za svoje »mesto v mestu« sploh želijo.
»Mladi niso homogena skupina, zato lahko govorimo o spektru potreb in izzivov,« svoj pogled, ki v veliki meri izhaja iz neposrednih stikov z mladimi našega mesta, povedo v MKC Maribor:
»Nekateri pogrešajo nočno življenje ("baje v Mariboru ni dobrih klubov"); kot organizatorji Parade ponosa Maribor lahko rečemo tudi, da si želijo bolj vključujoče okolje, kjer ne bodo izpostavljeni diskriminaciji; v okviru projekta Športni Maribor so mladi izpostavili, da si želijo več in boljšo zunanjo športno infrastrukturo, prav tako pa so izpostavili, da si večina težko pokrije stroške športnega udejstvovanja,« še nadaljujejo.
V MKC Maribor povedo tudi, da mladi kot izziv pogosto izpostavijo tudi javni prevoz, kar še posebej velja za tiste, ki niso doma v centru mesta.
»V splošnem pa velja za mlade, ne glede na lokacijo bivanja, da se srečujejo z vedno večjimi pritiski, če so bili včasih izpostavljeni pričakovanjem staršev in vrstnikov, so socialna omrežja odprla še eno fronto, kjer so mladi izpostavljeni pritiskom in predvsem nerealnim pričakovanjem do sebe in do sveta,« še izpostavijo in dodajo:
»Kar je seveda za obdobje, ko so najbolj ranljivi, ko se iščejo, ko bi se naj vzpostavila stabilna socialna mreža, zelo slabo.«
Kako stopiti še korak bližje mladim?
Se je torej mogoče mladim v Mariboru še bolj približati? V MKC Maribor imajo »recept« … »Potrebno je ohranjati dvosmerni dialog z mladimi, saj le tako lahko pričakujemo in ohranjamo njihovo aktivno udeležbo ter soustvarjanje mesta, ki je dolgoročno najpomembnejše, saj drži rek "na mladih svet stoji",« razmišljajo v MKC Maribor in nadaljujejo:
»Na lokalnem posvetu med mladimi in odločevalci v okviru 10. Festivala Mladi Maribor so mladi denimo izpostavili, da pogrešajo prostore, kjer imajo na izbiro nabor vodenih aktivnosti in prostega ustvarjanja oziroma druženja.«
»V ta namen v prostorih Kulturnega inkubatorja v mesecu aprilu vzpostavljamo tako imenovan dnevni co-working prostor, kjer bodo na voljo računalniki, wi-fi, brezplačna uporaba čajne kuhinje ter sobe z družabnimi igrami z namenom, mladim ponuditi prostor v središču mesta, kamor lahko pridejo preživet prosti čas ali opraviti kakšne aktivnosti za šolo,« še zaključijo.
