Na videz nedolžno polje oziroma travnika na območju Mestne četrti Studenci pod kupi zemlje skriva že desetletja trajajočo ekološko problematiko. Gre za odlagališče nevarnih odpadkov ali t.i. gudronsko jamo. V MČ so na to že večkrat opozarjali, skrbi jih namreč dejstvo, da bi lahko odpadki ogrožali vodne vire Kamniškega platoja. Omenjena jama pa ni edina. Na širšem območju Maribora je bilo v preteklosti identificiranih več nahajališč gudrona. Te naj bi se, poleg tiste na Studencih, nahajale v Bohovi in na Teznem. Še eno odlagališče pa se je do leta 2009 nahajalo v Pesniški jami.

Gudrón je gosta, črna, viskozna, oljnata tekočina, ki vsebuje ostanke destilacije fosilnih organskih materialov, ogljikovih hidratov in nafte.

Kot je razvidno iz povzetka dogajanja, ki smo ga pridobili s strani MČ, sta leta 1994 Ministrstvo za okolje in prostor in podjetje Petrol sprejela Dogovor v zvezi s sanacijo odlagališč gudrona v Pesniški jami, na Studencih in v Bohovi. Deset let kasneje je bil sklenjen dokončni dogovor  in obveznosti pri izvajanju sanacije odlagališča kislega gudrona v Pesniškem dvoru, v katerem je bil Petrol opredeljen kot investitor, MOP pa kot sofinancer. Leta 2009 je bila investicija zaključena. Slediti bi morala še sanacija gudrona na Studencih in v Bohovi, a kot rečeno do tega še ni prišlo.

Dogovorov veliko, izvedenega pa še nič

Leta 2007 država oziroma takratno pristojno ministrstvo ponovno obljubi, da bodo pričeli z operativnimi aktivnostmi za sanacijo gudronskih jam na območju Maribora. Maja 2007 je zato MOM na zahtevo MOP, pridobila vso razpoložljivo dokumentacijo o gudronskih jamah in jo posredovala na ministrstvo. Tudi za lokacijo na Studencih. Aktivnosti na ministrstvu so v celoti zastale, kljub večkratnim urgencam občine. 

Na Studencih se gudron nahaja na parcelah št. 489 in 488, k.o. Studenci.

Prvi odziv države je prišel konec leta 2019 s strani okoljskega inšpektorata (IRSOP), ki je povzelo in potrdilo z dopisom na MOM, da gre za staro breme in da je za sanacijo subsidirano odgovorna država. MOM takoj odreagira in pisno izrazi pričakovanje s strani pristojnega ministrstva, da se čimprej pristopi k aktivnostim. 

Pričakovane količine odpadkov na odlagališču Studenci:
Sloj kisle gošče – gudron, belilna zemlja, zemljine – 12.700 m³
Kontaminirane zemljine – gramoz, drugo – ca 10.000 m³

Leta 2021 MOM ponovno pisno urgira pri pristojnem ministrstvu in izpostavi, da občina ni seznanjena s prav nobenimi aktivnostmi na temo gudrona v Mariboru, je še zapisano v povzetku aktivnosti MOM glede gudrona (povzetek, ki smo ga prejeli s strani MČ Studenci je posredovala Cvetka Slana, vodja Skupne službe varstva okolja). 

Kot nam pojasnijo na mariborski občini, je nato MOM, avgusta 2022, ob priložnosti delovnega sestanka med njimi in predstavniki ministrstva, pridobila informacijo, da se je ministrstvo na podlagi strokovne presoje odločilo, da še ne bo šlo v sanacijo gudrona temveč, da bo najprej na Studencih pripravilo program spremljanja okoljskih obremenitev - vzpostavilo piezometre, izvajalo monitoring, ugotovilo dejansko stanje v okolju na območju odlagališča ter o izsledkih sprotno obveščalo občino. 

Razlogi ministrstva, da do dejanske sanacije še ni prišlo, občini niso poznani. Tudi sami smo bili pri poizvedovanju o dotični problematiki na ministrstvu neuspešni. K napovedi programa spremljanja okoljskih obremenitev, so dodali le, da bo ta predvidoma izveden v jesenskem času. 

»Mestna občina Maribor se je vedno zavzemala za sanacijo območja odloženega gudrona na Studencih, kot tudi na ostalih lokacijah. Večkrat je občina pisno in ustno opozorila na problematiko, zahtevala ukrepe, časovnico ukrepov, redno obveščanje, itn.,« nam pojasnijo na občini in dodajo, da so na ministrstvo na to temo dopis nazadnje posredovali 6. marca 2024.  

Lokacija gudrona izjemno občutljiva, saj se nahaja na širšem vodovarstvenem območju

Ta lokacija gudrona na Studencih je izjemno občutljiva, saj se nahaja na širšem vodovarstvenem območju (»VVO III« po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja). V bližini se nahaja tudi največji vodni vir pitne vode, to je Vrbanski plato, od koder se zagotavlja pitna voda za več kot 160.000 prebivalcev celotne regije. »Zato je sanacija tega območja toliko bolj nujna, ker tveganja za onesnaženje podtalnice vedno obstajajo,« opozarjajo na občini.

Ali je podtalnica na tem območju resno ogrožena pa ne morejo z zagotovostjo trditi, saj jim niso poznani nobeni podatki iz kakšnega monitoringa podzemne vode na sami lokaciji, ki ga sedaj obljubljajo na ministrstvu.

»Zagotovo pa onesnaženosti (zaenkrat) ne potrjujejo analize/spremljanje podzemne vode na območju Limbuške dobrave, ki je nekoliko oddaljena od lokacije gudrona, vendar v smeri toka podzemne vode proti Vrbanskemu platoju,« pravijo. Na Limbuški dobravi se namreč na določenih piezometrih v okviru Imisijskega monitoringa tal, površinskih in podzemnih voda na območju črpališč Mariborskega vodovoda spremlja količinsko in kemijsko stanje podzemne vode. Ta monitoring pa sofinancirajo občine v regiji, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega javnega sistema. 

»Kot že rečeno, tveganja obstajajo in monitoring stanja bi ministrstvo moralo čimprej vzpostaviti,« so še jasni pristojni na občini.

Mestna četrt Studenci vztraja, da monitoring ni dovolj, potrebna je sanacija

O problematiki smo se pogovarjali tudi s podpredsednikom sveta Mestne četrti Studenci Jožefom Zorkom. »Na našo pobudo je občina poslala na ministrstvo urgentno zadevo, da se pristopi k reševanju te zadeve. Odgovora, vsaj mi, še nismo prejeli,« nam pove Zorko in doda, da imajo v MČ tudi sami že pripravljeno pismo, ki ga bodo tudi posredovali ministrstvu.

»Nas je strah, tudi krajani prihajajo k nam in sprašujejo kako je s tem, kaj smo dosegli, zakaj se nič ne premakne. Zato smo se te zadeve ponovno lotili, tako kot je treba,« razloge za ponovno zahtevo reševanja problematike pojasni Zorko. Kljub temu, da vsaj zaenkrat na tem območju ogrožanje vode ni potrjeno, strah seveda ostaja, opozori in pri tem še jasno pove, da monitoring ni dovolj, zahtevajo dejansko sanacijo gudronske jame. 

Zorko še pove, da v MČ že načrtujejo tudi organizacijo okrogle mize, na katero bodo povabili vse deležnike, med drugim strokovnjake, predstavnike ministrstva in občine: »Da vidimo kje smo in kakšni so kratkoročni in dolgoročni ukrepi ministrstva. Predvsem nas zanimajo ti, dolgoročni ukrepi«.