Na današnji dan (23. avgusta) leta 1913 je potekala otvoritev Starega mostu, ki je za Maribor predstavljaj novo prelomnico. Stroški čiste gradnje so znašali 2.200 kron - in v celoti jih je pokrila država. Danes bi to znašalo med 43.000 in 45.000 €.

Simbol, ki Maribor povezuje že več kot stoletje

Danes priljubljen tako med domačini kot tudi turisti, ki prihajajo v mesto, je most s svojimi 274 metri v času Avstro-Ogrske predstavljaj enega izmed večjih infrastrukturnih dosežkov države. Zasnovan je bil zaradi potreb in razvoja mesta, predstavlja pa enega izmed bolj prepoznavnih simbolov štajerske prestolnice.

Grajen od leta 1909 do 1913, danes Stari most, uradno imenovan Glavni, predstavlja povezavo med »levim in desnim bregom Maribora«. Načrte zanj je oblikoval avstrijski arhitekt in urbanist Eugen Fassbender (1854 – 1923), načrt za konstrukcijo mostu pa je izdelal inženir C. Haberkalt.

V neposredni bližini je stal njegov predhodnik, to je leseni most, katerega ostanki so še danes vidni na levem obrežju Drave na Lentu. Ta je omogočal prečkanje reke na mestu nekoliko zahodneje od sedanjega mostu.

Most obiskal tudi Hitler

V Mariboru, ki je bil med drugo svetovno vojno pod nemško okupacijo, se je 26. aprila 1941 ustavil zloglasni Adolf Hitler. S posebnim vlakom se je pripeljal do Špilja, od koder se je nato z nacistično delegacijo z avtom odpravil naprej do Maribora.

Hitler se v Mariboru ni zadrževal dolgo. Ogledal si je takrat porušen železniški most, Glavni trg, sprehodil pa se je tudi po delu porušenega Starega mostu, ki so ga v tistem času poznali pod imenom Državni most.

Nato se je odpravil še na mariborski grad, kjer so ga sprejeli v Viteški dvorani, po obisku pa se je skupaj s svojimi častniki odpravil proti Gradcu. Tako kot vsi mariborski mostovi, je bil tudi ta poškodovan. Jugoslovanski vojaki  so ga namreč ob umiku spomladi leta 1941 minirali ter porušili desni rečni opornik. Nemci so ga med vojno obnovili, pri tem pa so odstranili vse bogate secesijsko oblikovane elemente, ki so krasile most (stebri s plinskimi svetilkami, grb…), ki so jih zamenjali z danes zelo prepoznavno ograjo.

Inženirski dosežek svojega časa, še danes vir občudovanja

V času Avstro-Ogrske (1867-1918) je čezenj potekala ena izmed najpomembnejših prometnih povezav – to je bila državna cesta med Dunajem in Trstom. Kot gotovo že veste, je v svojem času redno spreminjal imena. Prebivalci so ga poznali kot Franca Jožefa most, dodelili pa so mu tudi imena Dravski, Državni, Glavni - danes pa ga najpogosteje imenujemo kar Stari most.

Most je bil večkrat obnovljen, kljub temu pa je njegova izvirna podoba le delno spremenjena. Zadnje manjše prenovitve so ga doletele leta 1990, nato pa še 1998. Še danes se kaže v vsej svoji pričevalnosti in z vsemi mostovi skupaj tvori značilno razpoznavno mariborsko veduto.

Predhodnik Starega mostu stal kar 700 let

Nekdanji leseni most, zgrajen okoli leta 1220, je 700 let vodil preko reke Drave, zgrajen pa je bil le meter nad gladino vode. Vendar ravno ta most je povezoval srednjeveški Maribor z Lentom, splavi in splavarji, židovskim naseljem, obrtmi, dominikanskim samostanom, staro trto …, prav tako pa je bil priča izbruhu kuge, mnogim požarom, obrambam pred Ogri, Turki, Francozi…