V zadnjem času veliko slišimo o mikrozelenjavi, marsikdo pa ne ve natančno, za kaj gre. Za pojasnila smo prosili Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo in okrasne rastline, zaposleno na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, kjer izvajajo projekt Mikrozelenjava od semena do krožnika.

Gre za vitaminsko bombo 

Kaj sploh je mikrozelenjava? "Gre za rastlino, ki je vzklila, in jo začnemo rezati, ko se pojavijo prvi pravi listi. Od tam najprej govorimo o mali zelenjavi (baby leaf). Izjema je le grah, ki ga trgamo nekoliko kasneje. Za razliko od kalčkov, pri katerih pojemo tako seme kot rastlino, pri mikrozelenjavi porežemo kalečo rastlino, seme pa pustimo," pojasni Miša Pušenjak. Doda, da vsebuje mikrozelenjava zelo veliko za zdravje skoncentriranih koristnih stvari, ki jih jemlje neposredno iz semena (vitamini, minerali, antioksidanti, ...).

"Nekateri pravijo, da je ena žlica mikrozelenjave vredna več kot skleda solate."

"Potrjeno  je, da je v tej zelenjavi v gramu suhe teže štiri- do petkrat več koristnih snovi kot v kakršnikoli drugi rastlini. Lahko jo samo potresemo po kakšnem namazu ali drugi jedi. Tudi otroci jo bodo brez težav pojedli. Res je, da je količinski izplen mikrozelenjave zelo majhen, z zdravstvenega vidika pa predstavlja velik doprinos."

[[image_1_article_63683]]

Lahko jo pridelamo iz vsakega semena

Mikrozelenjavo vedno posejemo, pri čemer je pomembno, da izberemo dobro kaleče seme (95-odstotna kaljivost), ki ni razkuženo. Seme za kalčke in mikrozelenjavo se med seboj ne razlikuje. Mikrozelenjavo lahko pridelamo iz vsakega semena, tudi žit (rdeča, vijolična in zelena redkev, grah, sončnica, por, kapucinka, marigold, koriander, meta, timijan, zelišča, bazilika, brokoli, peteršilj, rukola, marjetica, sivka, ...).

[[image_3_article_63683]]

Še ena od prednosti je, da lahko mikrozelenjavo pridelujejo tudi tisti, ki nimajo vrta, saj vzklije tudi na okenskih policah. Seme lahko posejemo v zemljo ali ga položimo na kakšno drugo podlago. Pri kaljenju je pomembno, da ima seme, ki mora biti na svetlem mestu s temperaturo od 24 do 26 stopinj Celzija, dovolj vlage, ki jo ponavadi zagotavljamo s pršenjem. "Seme vzklije v obdobju od tri do deset dni, pobiranje pa je v obdobju od osem do 20 dni, je pa to odvisno od vrste zelenjave." Potem ko nadzemni del rastline porežemo, se podzemni del, ki ostane, sam ne more obnoviti in ponovno vzkliti. Seveda ga damo na kompost in s tem poskrbimo še za kroženje organske snovi. Če komposta nimamo, damo vse skupaj med zelene odpadke, razen če smo za podlago uporabili kakšno umetno maso (plastiko, vato, ...).

Cilji in pričakovani rezultati:

- Dodaten prispevek k samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji.

- Predvsem v zimskih mesecih povečana pridelava in posledično trženje zelenjave na kmetijah.

- Zmanjšan vpliv na okolje v primerjavi z gojenjem klasične zelenjave.

- Boljša izkoriščenost obstoječih prostorov na kmetijah za gojenje zelenjave.

- Izboljšave v tehnologiji pridelave mikrozelenjave.

- Zmanjšana poraba fitofarmacevtskih sredstev, saj jih v predelavi ne bomo uporabljali.

- Zmanjšana uporaba umetnih gnojil, katerih ne bomo uporabljali.

- Povečanje pestrosti ponudbe s kmetij na tržnicah in kmečkih trgovinah.

- Povečana obstojnost zelenjave v primerjavi z rezano zelenjavo, saj bo zelenjava obstojna predvidoma do enega tedna v hladilniku uporabnikov (kar bomo tudi preizkusili).

Zavod izvaja več poskusov

Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor v okviru projekta Mikrozelenjava od semena do krožnika preizkušajo, kakšna je razlika pri pridelavi mikrozelenjave v zemlji in na umetnih masah (tudi na kokosovih in konopljinih vlaknih), kolikšna je vsebnost zdravju koristnih snovi v rastlinah z vrta in v mikrozelenjavi teh rastlin ter v kalčkih (por, grah, redkvica, rukola). Njihove aktivnosti bodo namenjene tudi promociji mikrozelenjave. Pred dnevi so si ogledali primer dobre prakse, profesionalno proizvodnjo mikrozelenjave v Ljubečni, kjer jo gojijo na celulozni podlagi. 

[[image_2_article_63683]]

Kot je še dejala Miša Pušenjak, bodo tovrstno zelenjavo predstavljali tudi na letošnjih Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju ter na tržnici v Mariboru. Poleg tega sogovornica znotraj projekta LAS Mak šolski vrt uči otroke Osnovnih šol Kungota in Malečnik o tem, kako si hitro in enostavno pridelajo lastno mikrozelenjavo, njihove starše in odrasle pa, zakaj je to dobro.

[[image_4_article_63683]]