Mestni svetnik Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope je županu Maribora, Saši Arsenoviču, poslal odločen poziv, naj preneha z dušenjem Maribora z zapiranjem prometnih povezav. V svojem pozivu je poudaril, da stranka podpira trajnostno mobilnost in spremembo potovalnih navad, vendar je prepričan, da mora mesto najprej zagotoviti ustrezne pogoje za to.

Prometno breme se ne zmanjšuje, ampak neenakomerno porazdeli drugje

"Z zapiranjem prometnih povezav brez ustreznih alternativ se prometno breme ne zmanjšuje, ampak neenakomerno porazdeli po drugih delih mesta in zato tovrstne odločitve negativno vplivajo tako na prometno varnost, kot tudi na onesnaževanje mesta (saj vozila prevozijo bistveno daljšo pot), da o nepotrebni izgubi časa sploh ne govorimo," so zapisali na stranki.

V Stranki mladih – Zeleni Evrope so že ob sprejemanju Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Maribor predlagali, da se zaradi boljše pretočnosti prometa in pravične porazdelitve prometnega bremena tako Koroška cesta z Glavnim trgom, kot tudi Lent za promet odpreta v času med 7. in 17. uro ob delovnikih razen v juliju in avgustu, a predlog ni bil sprejet.

V odloku se uporabljajo termini, ki jih slovenska zakonodaja ne pozna?

"A po skrbnem pregledu odloka in po pridobljeni informaciji s pristojnega ministrstva smo ugotovili, da je zaprtje Koroške ceste z Glavnim trgom v nasprotju s sprejetim odlokom, kjer je jasno zapisano, da smejo v »varovana območja skupnega prometnega prostora iz prejšnjega odstavka smejo zapeljati vozila kot jih določa zakon, ki ureja pravila cestnega prometa«," je ob tem opozoril Jurišič.

"Glede tega, kdo sme vstopiti v »varovano« območje skupnega prometnega prostora smo namreč z Ministrstva za infrastrukruro dobili jasen odgovor: »ZPrCP ne zajema termin varovano območje skupnega prometnega prostora. V 31.a členu ureja območje skupnega prometnega prostora, kjer določa, da območje skupnega prometnega prostora souporabljajo vsi udeleženci cestnega prometa v skladu z načeli cestnega prometa (4. in 5. člen ZPrCP).« To z drugimi besedami pomeni, da smejo Koroško cesto z Glavnim trgom in Lent souporabljati vsi udeleženci cestnega prometa, tudi motorna vozila, pri čemer imajo pešci seveda prednost pred vozili," še je navedel v nadaljevanju.

Dogaja se enako kot pri zaprtju Koroške z Glavnim trgom

V stanki še opozarjajo, da se je ob potrebni obnovi Glavnega mostu, ob katerem smo pred dvema letoma postavili »Splavarsko brv« in je namenjena zgolj kolesarjem in pešcem, župan ponovno samovoljno odločil dokončno zapreti Glavni most in tako ustvariti dodatne prometne zamaške, ki so razumljivo pred UKC, saj se tja steka del prometa, ki se preko Koroškega mostu (kjer je zaradi prej omenjenih zaprtij tudi večja obremenitev), od tam pa usmeri na že tako preobremenjeno Pobreško cesto. Dodatno opozarjajo na zavajanje vodilnih, ki trdijo, da se promet z Glavnega in Titovega mostu v vsakem primeru združi, kar ne drži, saj poteka povezava med Meljem in Glavnim mostom  po Ulici Kneza Koclja in se prav v nobeni točki ne križa s prometom, ki poteka med centrom mesta in Taborom preko Titovega mostu.

Rezultat zapiranja je večje onesnaženje in manjša prometna varnost

Zaprtje Koroške z Glavnim trgom, Lenta in sedaj Glavnega mostu so povečale prometno obremenitev predvsem na preostalih povezavah Vzhod – Zahod ter dodatno obremenile ključna križišča oziroma krožišča kot na primer pred UKC in ob Koroškem mostu. Zaradi podaljšanja prometnih poti se nedvomno poveča poraba goriva, ki rezultira v povečanje onesnaženja, glede na to, da preobremenitve nastajajo v bližini mnogih šol, UKC in študentskega kampusa, pa samovolje poteze župana neposredno ogrožajo prometno varnost v mestu, na drugi strani pa na Koroški cesti z Glavnim trgom v času prometnih konic ni skoraj nikogar, je še zapisal Igor Jurišič, Mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope.

Zaradi vsega navedenega mestni svetnik poziva župana Arsenoviča, da preneha dušiti Maribor, ustvarjati dodaten prometni kaos in onesnaženje ter ogrožati prometno varnost in da skladno z odlokom (ki se sklicuje na zakon) omogoči souporabo »varovanega« skupnega prometnega prostora vsem udeležencem pod pogoji, ki jih določa zakonodaja ter da nemudoma odpre Glavni most, o morebitnem ponovnem zaprtju pa začne ponovno razmišljati, ko bo dokončno urejena alternativna povezava vzhod – zahod in si bomo lahko privoščili zapiranje trenutno prepotrebne prometne povezave, brez, da bi s tem povzročali gospodarsko in okoljsko škodo ter ogrožali prometno varnost.