Že samo ime našega mesta ima za seboj zanimivo zgodovino in razlago. Maribor je namreč dobil ime po nekdanjem zgornjem gradu na današnji Piramidi.
Ta se je imenoval Marchpurg ali Marburg (Burg in den Mark) ter je bil zgrajen z namenom nadzorovanja vhoda v Dravsko dolino ter obrambe pred Madžari. V prevodu tako Marburg pomeni grad v marki oziroma mejni grad.
Kasneje se je nemško ime mesta sčasoma poslovenilo, prvi pa je slovensko ime Maribora v pismu Ljudevitu Gaju zapisal leta 1836.
Kaj pa posamezni deli mesta?
Najbolj predvidljivo ime ima gotovo Brezje – gre za najpogostejše slovensko naselbinsko ime, to besedo ali njene izpeljanke pa v imenu nosi kar 33 naselij.
Brezje pri Mariboru je bilo nekoč samostojna vas, danes pa je del mesta in skupaj z Dogošami in Zrkovci tvori mestno četrt. V središču mestnega predela Brezje stoji Cerkev Marijinega vnebovzetja, ob njej pa rastejo breze, kar je tudi ena od poglavitnih teorij za poimenovanje tega dela mesta.
So Dogoše le »dolge goše«?
Dogoše so v svoji zgodovini ime spremenile večkrat – zanje se najdejo poimenovanja kot so Legindorf, kasneje pa Legendorf, Legndorf, Lengdorf, Longdorf in Lengdorf.
Pa Pobrežje? Preprosto – “po Brezju”.
V 14. in 15. stoletju se je uveljavlo ime Lendorf, ki se je obdržalo vse do 20. stoletja. V nemškem prevodu bi torej lahko šlo za Dolgo vas. Ena od razlag pa pravi, da bi besede Dogoše lahko razdelili na ‘dolg’ in ‘goše’ (gozdovi). V prostem prevodu torej: dolgi, širni gozdovi.
Ena od razlag pa pravi, da bi besede Dogoše lahko razdelili na ‘dolg’ in ‘goše’ (gozdovi). V prostem prevodu torej: dolgi, širni gozdovi.
Kaj pa Kamnica?
Za Kamnico je bilo v preteklosti mogoče najti še druga imena kot so Kamca, Kanca in Kamnenca. Poimenovanje nakazuje na izvor imena v naravni legi ter posebnosti kraja, saj je na območju Kamnice zares mogoče najti nekaj kamnitega površja in celo skalnatih naravnih značilnosti kot so Hudičeve skale.
Tudi Studenci so svoje ime dobili po svoji okolici – studencih oziroma izvirih, ki jih je ob desnem bregu Drave veliko.
Nekoliko večjo uganko predstavlja ime Tezno. Za poimenovanje tega dela se pojavljata dve prevladujoči razlagi – ena izhaja iz besede »teza«, ki je označevala gozdove oziroma gaje med pašniki in njivami, druga pa izhaja iz besede »tezga«, ki označuje obrtniške delavnice.
Prva razlaga tako nakazuje, da je bilo Tezno nekoč precej zeleno območje, ostanki zelenih gozdov pa so tako Stražunski gozd, Tezenska Dobrava in drugi redkeje poseljeni zeleni otočki. Druga razlaga pa izhaja predvsem iz industrijske zgodovine Tezna, ki je dolga leta služilo (in še služi) kot središče gospodarstva v Mariboru.
Lent, Radvanje …
Tudi Lent skriva zanimivo zgodbo. Ime namreč izvira iz stare nemške besede Lander, ki pomeni prostor za pristajanje. Na območju Lenta se je namreč v preteklosti nahajalo pomembno pristanišče, kjer je letno pristajalo do 1100 rečnih splavov.
Izvor poimenovanja je mogoče najti tudi za Radvanje, ki se prvič omeni med letoma 1096 in 1105, ko je grof Bernard Spanheim podaril benediktinskemu samostanu iz Št. Pavla na Koroškem kraj z imenom Radvanje (oppidum Radewan), v katerem je živel Leopold – Lutoldus de Radwan, ki je omenjenega Spanheimskega spremljal na križarsko vojno.