Matic Matjašič, 25-letni predsednik stranke Liste mladih, ki ima kljub mladosti že veliko političnih izkušenj, je nase opozoril na sejah mestnega sveta z več predlogi in pobudami v vlogi mestnega svetnika. Je prodoren, neustrašen in premore dovolj mladostniške trme, kot pravi zase, da mu pomaga pri preskakovanju ovir.

Bili ste aktivni v mnogo mladinskih strukturah. Kaj je za vas največji politični dosežek, kaj je za vami ostalo?

Uspeh, ki mi je najbolj priljubljen in me je tudi motiviral, da sem se aktivno spustil v politiko, je situacija, ko sem se v času vlade Alenke Bratušek v Dijaški organizaciji boril proti ukinitvi subvencije za prevoze za dijake in študente. Takrat smo z veliko pogovori in organizacijo protesta dosegli, da se je ta ukinitev umaknila. Zaradi protesta sem tudi prešprical en del mature. Tudi pri Svetu Evrope v Strasbourgu smo dosegli premike pri smernicah o strategiji za mlade, največ pa sem zagotovo dosegel z Mladinskim svetom v Mariboru. Tega smo iz neprepoznavnosti, čeprav obstaja že 20 let, spravili v najbolj aktiven lokalni svet v Sloveniji.

Ustvariti si življenje v Mariboru je vrhunsko

Veliko število Mariborčanov študira v Gradcu ali Ljubljani in vsi se zagotovo ne vrnejo. Kakšno perspektivo imajo mladi v Mariboru? Kaj pomeni biti star 25 let v Mariboru danes?

Študiral sem v Ljubljani, ogromno sem prepotoval po svetu in iskreno mislim, da si je ustvariti življenje v Mariboru vrhunsko. Mogoče se sliši preveč optimistično, ampak pogoji v Mariboru so dobri. Premalo se samohvalimo z našo univerzo, ki je visoko na lestvici v svetovnem merilu. Naš sistem brezplačnega javnega šolanja omogoča vsem, da gredo na univerzitetni študij. Univerza v Mariboru ne izvaja le študijskega dela, ampak ima izjemne rezultate tudi v raziskovanju, znanosti.

“Po podatkih je recimo Slovenija že zdaj med najnižjimi na lestvici po številu brezposelnosti mladih v Evropi. Prehiteli smo celo Avstrijo – sicer upam, da ne zato, ker hodimo gor množično delat.”

Perspektivo v Mariboru, ki jo pa mora politika še malo zagnati, vidim v manjših razvojnih projektih. Naš start up razvoj je sicer že zdaj napreden, tehnološki razvoj je daleč pred Ljubljano. Po podatkih je recimo Slovenija že zdaj med najnižjimi na lestvici po številu brezposelnosti mladih v Evropi. Prehiteli smo celo Avstrijo – sicer upam, da ne zato, ker hodimo gor množično delat. Poznam veliko ljudi, ki so šli delat v Avstrijo, pa se vseeno raje vozijo nazaj v Slovenijo, kot da bi živeli tam. To veliko pove o kvaliteti življenja pri nas. V Mariboru smo res napredni in imamo veliko priložnosti in naravnih danosti.

Gondola na Pohorje je najcenejša v Sloveniji

Pohorje je na nadmorski višini 1500 metrov, ima drugo klimo, je dostopno in ravno. Koliko znamo izkoristiti potencial Pohorja? Kako vaša generacija gleda na to? Kako ocenjujete Partnerstvo za Pohorje – ima perspektivo?

Po mojem vsi, ki celo življenje živimo v Mariboru, na Pohorje ne gledamo kot na nekaj posebnega. Pohorje je tu in vedno je bilo. Ampak Pohorje ima res velik potencial. Čez novo leto smo imeli v Mariboru skupino tujih študentov, ki smo jih peljali smučat na Pohorje. Niso se mogli načuditi, kako smo se lahko na smučanje peljali z mestnim avtobusom. To je naša konkurenčnost. Smučišče imamo v centru mesta.

“Res pa je, da ne znamo izkoristiti že malih stvari. Gondola na Pohorje je najcenejša v Sloveniji in še daleč naokrog. Bolj bi jo morali promovirati – za 6 evrov se pelješ na Pohorje, vidiš cel Maribor, greš na kavo na svež zrak.”

Obstaja pa problem v globalnem segrevanju in nadmorski višini. Če bi se odločili, da ga obdržimo, bi ga morali konkretno financirati, vlagati v opremo zasneževanja, vendar pa sredstva, ki so ocenjena za tako investicijo, presegajo višino petkratnega proračuna mariborske občine. Rešitev bi tako morali iskati v državi ali še višje. Partnerstva za Pohorje ne poznam dovolj dobro, da bi lahko karkoli komentiral. Sestajal se je zaprt krog ljudi, če jim bo uspelo obuditi Pohorje, bo to super. Res pa je, da ne znamo izkoristiti že malih stvari. Gondola na Pohorje je najcenejša v Sloveniji in še daleč naokrog. Bolj bi jo morali promovirati – za 6 evrov se pelješ na Pohorje, vidiš cel Maribor, greš na kavo na svež zrak.

Mariborska Stara trta – drugod bi verjetno rekli najstarejša trta…. V vsakem mestu imajo spominek, ki najbolj simbolizira mesto. Kaj bi bil ta spominek v Mariboru?

V Mariboru nismo nikoli razvili turistične identitete. Vedno govorimo pavšalno – enkrat Pohorje, enkrat Maribor-Pohorje, spet drugič je glavna atrakcija Stara trta. Meni osebno je zraven Pohorja, o katerem sem govoril, druga senzacija tudi Piramida, ki je popolnoma neizkoriščena.

“Meni osebno je zraven Pohorja, o katerem sem govoril, druga senzacija tudi Piramida, ki je popolnoma neizkoriščena.”

Napredek bi prinesle že male stvari. Dal sem recimo pobudo za razgledni stolp na Pohorju, ki je trenutno muzej rje. Z malimi sredstvi bi se ga dalo urediti. Včasih pogrešam iniciativo uradnikov. Nekateri rečejo ne da se in dvignejo roke. Da se. Tukaj ima verjetno prednost mladost in trma, nikoli ne sprejmem, da se ne da.

Na marčevski seji odlok o zmanjšanju komunalnega prispevka za mlade

Po zakonu se komunalni prispevek za področno skupino ne more več znižati, da se pa do tega priti po drugi poti s sprejemom odloka. Kako je z znižanim komunalnim prispevkom za mlade v Mariboru?

Z županom sva glede tega imela precej ostro debato na koaliciji. Vztrajal sem pri tem, da če že odpiramo odlok o tem, dajmo še to noter. Gre za majhen vložek, ostale občine pa ga že imajo. Oprostitev za komunalni prispevek znaša 6000 – 8000 evrov, glavarina družine za naslednjih 30 let pa je seveda mnogo več. Moramo pogledati na daljši rok. Občina Fram-Rače ima zraven znižanega komunalnega prispevka še štipendije za dijake, kar zagotovo je tudi ena izmed stvari, ki mlade pritegne in bodo zaradi takih stvari hišo gradile izven Maribora. Napisal sem odlok o tem, mislim, da se bo o odloku odločalo na marčevski seji. Tam pričakujem podporo vseh, ne le koalicije. Na meni je, da pripravim dober predlog in da ga podpre čim več mestnih svetnikov.

Katera področja, vsebine ste “dobili” v koaliciji v mestnem svetu?

Velik del je bilo to, kar pokrivam jaz – mladina, šport, šolstvo. Na mladini smo uvedli ukrepe stanovanja, tehnološki inkubator, vlaganje v športna igrišča, površine. Prevzel sem odbor za mladino, šolstvo in šport. To ni ekstra denar, je le ekstra delo. Želim delovati le na področjih, ki jih poznam –  to so področja mladine, športa, šolstva malo manj, pa še vedno. In če bi prevzel kje vodilno vlogo, bi jo na teh področjih.

Že dolgo opozarjate, da nimamo stalnega vodje urada pristojnega tudi za mladino…

Imamo Urad za kulturo in mladino, ki ima sektor za kulturo, sektorja za mladino pa ni. Nimamo najmanjše formalne strukture za mladino. Mladina je samo v imenu enega urada. Problem Urada za kulturo in mladino je tudi ta, da vršilec dolžnosti svojo funkcijo opravlja že sedem let in pol, po zakonu bi pa jo lahko šest mesecev, pod izrednimi pogoji z možnostjo podaljšanja za dodatnih šest mesecev.

“Imamo Urad za kulturo in mladino, ki ima sektor za kulturo, sektorja za mladino pa ni. Nimamo najmanjše formalne strukture za mladino. Mladina je samo v imenu enega urada.”

Na to opozarjamo že vsaj pet let, županu sem to nekajkrat omenil, nazadnje pa poslal inšpekcijo, ki pa trenutno še obravnava primere iz decembra 2018. Želim si, da pride nov vodja urada, ki bo polno funkcionalen, in želim si reorganizacije, ki bi izpostavila mladino kot svoj sektor.

Sramotno za mesto, da 2020 še nima kanalizacije in vode

Kako komentirate nezadovoljstvo obrobnih delov mesta – na Glavnem trgu je bil izobešen transparent Limbušanov, da se vlaga v center, zaledje pa je zapostavljeno?

Razumem ljudi, razumem ta vtis, ker so trenutni res vsi večji projekti v centru mesta. Je pa treba tudi vedeti, da je večina projektov, ki se izvaja, financirana iz evropskih sredstev in da konkretno ta trajnostna urbana strategija financira investicije v središču, podpira oživitev urbanega dela mesta. Teh sredstev ne moremo prenesti na sredstva za kanalizacijo. So pa sredstva za kanalizacijo rezervirana za to leto. Da v Mariboru v letu 2020 še ni kanalizacije in vode, je res sramotno za mesto. Kolikor jaz vem, se na tem področju intenzivno dela.

Pogreša ambiciozno trženje s kartico šport Maribor

Na eni izmed sej ste izpostavili, da vidite možnosti zaslužka Športnih objektih v trženju, na drugi strani se zdi, da so pred zadnjimi izdihljaji. Kako lahko izplavajo iz te jame?

Glavni problem Športnih objektov je sistem njihovega financiranja – oni so pretežno financirani od razpisa sofinanciranja za Letni program športa. Odvisni so od uspešnosti klubov, ki trenirajo v njihovih objektih, na tem razpisu. Občina preko njih prilije denar nazaj v objekte. Ta sistem je treba spremeniti. Financirati je treba objekte posebej, da lahko pokrijejo stroške obratovanja. Objekte pa je potem treba ponuditi na eni strani društvom, na drugi strani pa jih tržiti.

“V Mariboru pogrešam ambiciozno marketinško strategijo. Mogoče kartico šport Maribor, s katero bi imeli mladi in študenti določen popust in bi s tem poskusili zapolniti tudi nezanimive termine.”

V Mariboru pogrešam ambiciozno marketinško strategijo. Mogoče kartico šport Maribor, nekaj takega imajo v Rušah,  s katero bi imeli mladi in študenti določen popust in bi s tem poskusili zapolniti tudi nezanimive termine. Razumem, da je težko delati, ker jim najbolj zanimive termine poberejo ravno športna društva. Vidim pa Dvorano Tabor kot izvajalko še več koncertov, tudi Ljudski vrt vidim kot prizorišče koncertov. Mislim, da tu leži še večji tržni potencial, kot zapolnitev nezanimivih terminov.

Strošek telovadnic za srednješolce ni glavni problem minusa športnih objektov

Telovadba srednješolcev, ki jo izvajajo v Športnih objektih – kdo je odgovoren za nastalo situacijo?

To je neodgovornost pristojnega ministrstva, ki je postavilo šole v neugoden položaj, občine s šolami nimajo praktično nič. Športni objekti so z izvajanjem telovadbe delali minus, zdaj so postavili vmesno ceno, ki jim še vedno ne prinaša dobička, hkrati pa jim jemlje tržno zanimive termine. Občina to podpira, Ministrstvo pa je odgovorno, da šolam omogoča izvajanje kurikuluma. Če imajo športno vzgojo v programu, šola pa nima telovadnice, jim morajo zagotoviti uporabo drugega objekta. Meni osebno je hudo, ko vidim, da izvajajo športno vzgojo zunaj in je imajo manj.

“Se mi pa zdi ta poteza vodstva Športnih objektov preveč impulzivna. Boljše bi bilo, da bi se z ministrstvom dogovorili vnaprej in našli rešitev. Mislim, da je novi športni direktor prišel, videl realno luknjo, iskal vse rezerve in potegnil eno napačno potezo s tem impulzivnim dvigom.”

Se mi pa zdi ta poteza vodstva Športnih objektov preveč impulzivna. Boljše bi bilo, da bi se z ministrstvom dogovorili vnaprej in našli rešitev. Mislim, da je novi športni direktor prišel, videl realno luknjo, iskal vse rezerve in potegnil eno napačno potezo s tem impulzivnim dvigom. Jaz tega na tem mestu ne bi naredil, ker ni to glavni problem minusa Športnih objektov, to je le kapljica v morje.

Pri izposoji koles zaostajamo za vsemi

Kakšne so vaše ideje in vizije glede mobilnosti v Mariboru, kje ležijo možnosti za napredek?

S tem sem se začel ukvarjati pred tremi leti, ko smo na Mladinskem svetu dali pobudo za nočno linijo avtobusov, ker jih takrat še nismo imeli. Nov način mobilnosti, ki prihaja k nam, so električni skiroji. Pred tremi leti nisem še videl nobenega, danes moraš pa precej paziti v avtu, da koga ne povoziš. Tehnologija bo dajala smernice, kam bo šel razvoj mobilnosti.

“Ena stvar, ki je ne gre pozabiti, je sistem izposoje koles, kjer zaostajamo za vsemi, tudi manjše občine nas tukaj prehitevajo.”

Za avtobuse sem dal spomladi pobudo, da se naredi celotna reforma voznih redov v Mariboru. Praktično imamo 20 let iste linije, iste časovnice. Deset let imamo že elektronske kartice, tako da imamo v bazi podatke za vsako linijo, ob kateri uri, na kateri liniji se vozi koliko ljudi. Če mi te podatke zberemo in naredimo vozne rede za deset let, bodo s tem ljudje bolj zadovoljni, zoptimizirali bomo stroške javnega prevoza, posledično si lahko privoščimo investicije v električne avtobuse. Ena stvar, ki je ne gre pozabiti, je sistem izposoje koles, kjer zaostajamo za vsemi, tudi manjše občine nas tukaj prehitevajo.

Obstaja dilema kdo bi moral priskočiti na pomoč pri  pomanjkanja paketov Rdečega križa?

Sredstva za Rdeči križ v zadnjih letih naraščajo, socialna slika se izboljšuje. Prejemnikov paketov je manj, paketov pa zmanjkuje. To mi ne gre skupaj. Evropska unija naj bi sicer zmanjšala obseg paketov. Te pakete pa naj bi mi počrpali že prej. Več informacij o tem nimam. Pri sociali sem jaz osebno zelo empatičen in se kljub temu, da zadeva ni neposredno povezana z nami, trudimo najti rešitev.

Planira širitev lokala

Ste lastnik lokala, sami tudi varite pivo. Imate kakšne večje ambicije v tem?

Vedno me je vleklo v podjetništvo. Začel sem v računalništvu, potem pa me je potegnilo v gostinstvo, turizem, v delo z ljudmi. V lokalu tudi sam delam trikrat tedensko. Cilj mi je, da si preživetje zagotavljam sam skozi podjetniško pot, seveda da ob tem ne škodim drugim ljudem. Dober občutek je dajati mlademu brezposelnemu službo v Mariboru. V tem se vidim tudi v prihodnje, planiram tudi širitev lokala. Nikoli mi ni bil interes, da bom od politike živel in da bom od tega odvisen. V politiki sicer še imam ambicije. Vanjo sem šel z nekimi svoji načeli, z novo politiko, ki marsikomu ni všeč. Baje preveč javno komuniciram, preveč intervjujev dajem, pravijo eni. Ampak jaz vidim to kot javno funkcijo.