Nedavni požari v podjetju Surovina v Mariboru, še posebej ponedeljkov, so tako pri bližnjih stanovalcih kot drugih meščanih povzročili precej nelagodja, saj so jim pristojne službe zaradi dima odsvetovali tudi gibanje na prostem. Na onesnaženost zraka, ki negativno vpliva na zdravje ljudi, je med drugim opozorila Agencija RS za okolje, saj so v zraku zaznali preseženo vrednost prašnih delcev in dušikovega dioksida.
Neupoštevanje direktive za skladiščenje nevarnih snovi
O nevarnostih, ki jih takšni požari predstavljajo za okolje, potrebnih ukrepih pristojnih služb, ustreznem skladiščenju tovrstnih odpadov in podobnem smo govorili z Gorazdom Marinčkom, članom upravnega odbora Združenja ROVO (Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov), ki je za osrednji mariborski spletni medij Maribor24.si v uvodu povedal, da v Sloveniji generalno ne upoštevajo ustrezne direktive, ki določa načine skladiščenja nevarnih snovi in obenem določa vplivna območja, znotraj katerih mora izvajalec obvestiti prebivalstvo s pisnimi navodili, kako ravnati.
Gorazd Marinček: »»»Pri nas moramo katastrofo prej doživeti, namesto da bi prej storili vse potrebno, da do tega ne bi prišlo ali se vsaj ne bi ponovila.«
»Uredba v slovenski zakonodaji je mejne količina dala na skrajni rob oziroma ni upoštevala možnosti, da lahko nacionalna zakonodaja mejne vrednosti in geografske značilnosti prilagodi svojemu teritoriju. Med velikimi grešniki po Seveso uredbi je tudi novomeška Krka, kjer ne izvajajo obvez, niti jih nihče ne kontrolira. Okoljsko ministrstvo pa je tisto, ki je odločilo, da Kemisu, kjer je bil večji požar, denimo, ni potrebno biti zavezanec po Seveso direktivi,« je pojasnil Marinček.
Zagori ponavadi pri tleh
O več požarih v Surovini pa pravi, da se očitno niso nič naučili ničesar že po prvem velikem požaru. »Kolikor vem, so imeli v zadnjih nekaj dneh tri požare. Sprašujem se, kdo bi večkrat skočil na glavo v bazen, ki nima vode, in ali bi že po prvem skoku ugotovil, da bi bilo dobro prej natočiti vodo,« razmišlja Marinček. Po njegovem v teh primerih prihaja do samovžiga, saj odpadke naložijo previsoko in pri tleh pride do pritiska oziroma zgoščevanja, medtem pa odpadki razpadajo in oddajajo toploto.
Gorazd Marinček: »Tukaj je vžig izključen, do samovžiga pa lahko pride zlasti, če so mastne zadeve (kuhinjske krpe, embalaža jedilnega olja…), saj mast razpada in sprošča toploto.«
»Ko je kup odpadkov previsok, ta pritiska navzdol, da se ta toplota zgosti do te mere, ker se ne more odvajati in pride do vžiga. Slednji je sicer izključen, saj prihaja do samovžiga, zlasti, če je prisotnih več mastnih zadev (kuhinjske krpe, embalaža jedilnega olja…), saj mast razpada in sprošča toploto,« je razložil sogovornik in dodal, da bi z uredbo morali omejiti višino skladiščenja, saj na surovino, ko njen kup doseže še varno višino 3 metrov, ne smejo več nalagati, in ta včasih doseže celo 8 metrov. »Zadevo gre enostavno rešiti z dodatno površino. Tudi lignit v Šoštanju z buldožerji prerivajo sem ter tja, da ne pride do samovžiga,« poudarja Marinček.
Elaborat pred uporabnim dovoljenjem
Uprava za varnost v okviru obrambnega ministrstva bi morala, tako Marinček, poostriti pogoje za pridobitev uporabnega dovoljenja tistim, ki ravnajo s potencialno vnetljivimi zadevami.
Gorazd Marinček: »Uprava za varno v okviru obrambnega ministrstva bi morala poostriti pogoje za pridobitev uporabnega dovoljenja za tiste, ki ravnajo s potencialno vnetljivimi zadevami.«
»Izdelati bi morali protipožarno-varnostni elaborat in predvideti realnovplivno območje ter ga omejiti z ograjo. In ta elaborat bi morala še pred uporabnim dovoljenjem potrditi pristojna uprava,« je dejal Marinček in nadaljeval, da nekatere varnostne in previdnostne mere ne pomenijo birokratske ovire. »Pri nas pa moramo katastrofo prej doživeti, namesto da bi prej storili vse potrebno, da do tega ne bi prišlo ali se vsaj ne bi ponovila,« je pojasnil sogovornik.
Kam je stekla požarna voda?
In kaj takšni požari pomenijo za zrak in podtalnico, Marinček pravi, da morajo ljudje upoštevati navodila nacionalnega inštituta za javno zdravje, tudi pogledati kakšno je stanje vrtnin in podobnega. »Takšna vpliva na okolje se ne vidita od danes na jutri. Lahko sicer, vendar ni nujno,« poudarja Marinček in o talnih vodah dodaja, da je treba najprej ugotoviti, kam je stekla požarna voda.
Gorazd Marinček: »Vpliva na okolje se ne vidita od danes na jutri. Lahko sicer, vendar ni nujno.«
»Pristojne službe bi morale delovati v skladu s strogimi požarno-varnostnimi elaborati, ki jih morajo verificirati gasilske organizacije ter uprava za zaščito in reševanje. To je isto, kot morata gradbeni inženir statik preveriti, ali bo stavba stala ali ne, požarno-varnostni strokovnjak pa mora dati žegen, da lahko gre zadeva v uporabo. Še pred uporabnim dovoljenjem. Nikakor ne smemo pristajati na to, da bomo zdaj nekonkurenčni ali kaj podobnega, saj vendarle gre za zdravje ljudi in zagotavljanje življenjskih pogojev za otroke, tudi vnukov,« je sklenil Marinček.
