Današnje Marijino vnebovzetje velja za največji in najpomembnejši Marijin praznik. Pri nas ima različna ljudska poimenovanja: velika gospojnica, velika maša, velik šmaren, v srbski pravoslavni Cerkvi je praznik dobil ime velika gospojina, pri drugih pravoslavnih Cerkvah pa je pogost naziv tega praznika Marijino zaspanje. Čudovita freska Marijinega zaspanja je recimo na ogled v romarski cerkvi Matere Božje na Gorci v Malečniku. In prav z županijskim upraviteljem Župnije sv. Peter v Malečniku, dr. Sebastijanom Valentanom, smo govorili o pomenu praznika, ki od leta 1992 v Sloveniji velja za dela prost dan. 

Praznik upanja

Valentan pojasnjuje, da je med kristjani od najstarejših časov vladalo prepričanje, da Marija ob koncu svojega življenja ni umrla, temveč samo 'zaspala' ter bila potem z dušo in s telesom vzeta k Sinu Jezusu. Praznovanje Marijinega poveličanja je bilo že v 5. stoletju razširjeno tudi na zahodu. Versko resnico o Marijinem vnebovzetju – da je bila vzeta v nebesa z dušo in s telesom – je slovesno razglasil papež Pij XII. 1. novembra 1950.

"Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam govori o tem, da je ena izmed nas ljudi - Marija, dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Praznovanje nas spominja tudi na to, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta, tako večno kot zemeljsko, in da se obe prepletata."

Upodobitve Marijinega kronanja

Po nekaterih podatkih je Marija, ki je poleg Kristusa najbliže Bogu, največkrat upodobljena po Kristusu. Znane so podobe v umetnosti, ki govorijo o Marijinem kronanju. Posebej priljubljene so bile v Italiji od 13. do 15. stoletja, pa tudi kasneje, vse do današnjih dni. Kristus, ki ga včasih spremljata Bog Oče in Sveti Duh v obliki goloba, Mariji kot nebeški kraljici na glavo položi krono. Ta tematika je, kot nadaljuje Valentan, značilna tudi zato, ker je celotna Sveta Trojica pogosto prikazana skupaj. Kronanje Device se pojavlja tudi na ikonah vzhodnega pravoslavnega krščanstva. Bližina Marije Bogu je tako že dolgo izpričana tudi v umetnosti.

[[image_1_article_68979]]

Romarska cerkev Device Marije na Gorci v Malečniku je množično obiskana

Dr. Sebastijan Valentan se strinja, da je ta praznik pri Slovencih globoko zakoreninjen in izredno priljubljen. Na ta dan je zato pri številnih Marijinih božjepotnih svetiščih glavni romarski shod. Romarski shodi so bili in so v glavnem še vedno pričevanja zaupne vernosti slovenskih ljudi. Dobro čutijo, da je Marija mati in da kot taka ve, kaj njeni otroci potrebujejo. Njihove prošnje posreduje svojemu vsemogočnemu Sinu, pravi sogovornik. 

Na današnji praznik se bodo tako številni verniki podali na romanje na Brezje in na Ptujsko ter Sveto Goro. Nas pa je zanimalo, koliko pa je obiskano Marijino svetišče na Gorici? Valentan pojasnjuje, da je romarska cerkev Device Marije na Gorci v Malečniku množično obiskana na vse Marijine praznike, prav posebej seveda na Marijino vnebovzetje, še bolj pa na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra, ko je tudi glavni praznik cerkve. "Romarji, Marijini častilci, prihajajo od vsepovsod; prvič zaradi lepote cerkve same, saj je čudovito poslikana prav s prizori iz Marijinega življenja, drugič zaradi njene dominantne lege na vrhu hriba, kjer je vidna daleč naokrog, in tretjič zaradi lesenega čudodelnega gotskega kipa Device z Detetom v naročju. Ne smemo pozabiti, da so se v gorski cerkvi na Marijino priprošnjo dogajali čudeži, ki so izpričani, in verjamem, da se dogajajo tudi še danes."

Posebni privilegij papeža Frančiška

Četrti razlog množičnih romanj na Gorco v Malečnik pa je pridružitev te cerkve rimski baziliki. Zaradi večstoletne tradicije romanj v Marijino gorsko svetišče v Malečniku in zaradi posebne lepote svetišča ter zaradi izpričanih čudežev se je namreč papež Frančišek lani s posebno pozornostjo obrnil na Marijino cerkev na Gorci v Malečniku in ji podelil izjemen privilegij: "Verniki, ki obiščejo omenjeno svetišče, lahko v njem prejmejo dar popolnega odpustka. Cerkev na Gorci je tako prva in doslej edina cerkev v Sloveniji, ki ji je ta privilegij podelil papež Frančišek."

Romanje ni odmor od naših odgovornosti 

Malečniški župnijski upravitelj poudarja, da romanje ni "odmor" od naših odgovornosti, kot je to dopust, ampak je klic, vabilo, ki nas spominja na našo odgovornost do vere kot Jezusovih učencev. "Na romanju se srečujemo z Bogom in Devico Marijo ter svetniki. Pravo romanje je zahtevno - popelje nas iz območja udobja in lahko vključuje premagovanje zahtevnega terena. Je preobrazbena izkušnja, ki spreminja življenja in nas z iskreno in zbrano molitvijo približa naši veri."

"Papež Frančišek pravi, da romanje niso počitnice, ampak je romanje v svetišča eden najbolj zgovornih izrazov naše vere. V resnici romar v sebi nosi svojo lastno zgodovino in vero ter luči in sence svojega življenja. Vsaka oseba nosi v svojem srcu posebno željo in posebno molitev. Tisti, ki vstopijo v svetišče, takoj začutijo, da so doma, da so sprejeti, razumljeni in podprti."

Obnova posvetitve slovenskega naroda Mariji 

Slovenski škofje so 21. januarja 1992 sklenili, da po mednarodnem priznanju Republike Slovenije posvetijo slovenski narod Mariji. Kakšen je pomen tega dejanja in ali to posvetitev 15. avgusta vedno znova obnavljamo? "To posvetitev obnovimo v vseh cerkvah, posebno še Marijinih, vsako leto 15. avgusta. Posvetitev in izročitev našega naroda Mariji je izraz našega priznanja za vse, kar je storila in še dela za naš narod. Posvetiti se Mariji pomeni priznati njeno poslanstvo v zgodovini našega naroda. Kdor pozorno presoja vsa dogajanja naše pretekle zgodovine in kdor danes v luči vere gleda in spremlja življenje naših ljudi, bo ugotovil, da nas čuva Marijina materinska ljubezen. S posvetitvijo se izročamo v varstvo nebeški Materi," razloži Valentan. 

Praznik simboilizira zmago življenja nad smrtjo 

Marijino vnebovzetje je praznik, ki nas spominja na vero v večno življenje in upanje. To je dan, ko se spominjamo, kako je bila Devica Marija, mati Jezusa Kristusa, po koncu svojega zemeljskega življenja vzeta v nebesa. Ta dogodek, kot pravi Valentan, simbolizira zmago življenja nad smrtjo in nas spodbuja, da zaupamo v Božjo milost in ljubezen. "Upanje, ki ga prinaša Marijino vnebovzetje, nas vodi k razumevanju, da se življenje ne konča s smrtjo, kot nekateri mislijo, ampak se nadaljuje v večnosti. Prav tako nas opominja, da smo vsi poklicani k višjim vrednotam in da v težkih trenutkih ne izgubimo vere, saj nas Bog na priprošnjo Marije vedno spremlja in vodi. Praznik nas spodbuja, da sledimo Marijinemu zgledu ponižnosti, vere in ljubezni, saj je njeno življenje in vnebovzetje znak Božje zvestobe ter zagotovilo upanja za vse ljudi."