Pasji sprehodi brez nadzora, po mnenju bralca najhuje ob Pekrskem potoku

V svojem pismu bralec opozarja, da vse več Mariborčanov ne upošteva zakona, ki zahteva, da so psi v javnem prostoru na povodcu. To povzroča neprijetne in potencialno nevarne situacije za ostale občane, tako za tiste s psi kot tudi za tiste brez psov, saj je prisoten strah pred možnimi incidenti.

Največ kršitev opažam na območju poti ob Pekrskem potoku, kjer trenutno potekajo gradbena dela. Prav tako pa situacija ni veliko boljša v Betnavskem gozdu.

Bralec, ogorčen nad vedenjem nekaterih vodnikov psov, izpostavlja, da se podobne kršitve dogajajo tudi na otroškem igrišču in v njegovi bližini, v okolici Osnovne šole Tabor 1 in Osnovne šole Leona Štuklja ter ob skate parku v Novi vasi. Poudarja še, da kljub številnim opozorilom, naj svojega psa pripnejo na povodec, večina lastnikov tega ne upošteva. Srž problematike naj bi tako bila predvsem to, da lastniki svojih psov nimajo pod nadzorom, saj psi niso primerno vzgojeni in ne upoštevajo ukazov.

[[image_3_article_68983]]

Bralec opozarja, da so se podobne pritožbe občanov v lanskem letu že pojavljale, a da mestno redarstvo ni prepričljivo odgovarjalo na opozorila, niti ni na tem področju ničesar izboljšalo.

Uporaba povodca na javnem mestu ni izbira, temveč obveza

Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) v drugem odstavku 11. člena določa, da mora skrbnik živali z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici. Tretji odstavek istega člena pa izpostavlja, da mora skrbnik psa na javnem mestu zmeraj imeti na povodcu. Javno mesto je po Zakonu o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) opredeljeno kot vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur. Globa za kršitev 11. člena ZZZiv določa kazen med 200 in 400 evrov za fizično osebo, kar je navedeno v šesti točki 46.a člena istega zakona.

Redarstvo in policija imata po Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv), in sicer po 42. členu tega zakona, pooblastila, da lastnika oziroma skrbnika živali oglobita, če na javnem mestu ne zagotovi fizičnega varstva tako, da je pes na povodcu, pojasnjuje vodja mestnega redarstva Uroš Kosi. Po Zakonu o varstvu  javnega reda in miru (ZJRM-1) pa lahko policija in redarstvo oglobita skrbnika psa tudi, če s ščuvanjem živali povzroči občutek strahu ali ogroženosti.

[[image_1_article_68983]]

Čeprav naj bi mestni redarji in policija večkrat dnevno izvajali obhode, se tej problematiki, po mnenju bralca, naj ne bi posvečali dovolj: »Namesto tega večinoma pišejo kazni za nepravilno parkiranje. Večkrat sem opazil, da se hladnokrvno odpeljejo mimo, čeprav vidijo, da se krši zakon glede vodenja psov na povodcu.« Dodaja še: »Verjamem, da bi bilo nesprejemljivo, če bi zaradi takšnega zanemarjanja prišlo do ugriza občana, še bolj pa otroka ali spopada med psi.«

Zakaj vse pogostejše kršitve ostajajo nekaznovane

Kosi odgovarja, da je ugotavljanje neupoštevanja zakonodaje v tem primeru zelo težavno, saj praviloma nihče ne spusti psa s povodca, če so v bližini osebe v uniformi (redarstvo ali policija), zato zelo redko sploh pride do začetka postopka, predvsem na lokacijah v stanovanjskih naseljih, kjer se kršitelji lahko hitro umaknejo v stavbe in jim (vsaj) redarji ne morejo slediti. Več uspeha je v zaprtih območjih (igrišča, pokopališča ...). Kosi dodaja še, da redarji svojih nalog brez ustrezne uniforme ne morejo oziroma ne smejo izvajati.

Na medobčinskem redarstvu pojasnjujejo, da v zvezi s temi prekrški oziroma prekrški, za katere imajo pooblastila, že sedaj izvajajo nadzor. S tem bodo vsekakor nadaljevali po internih načrtih ali na podlagi prejete prijave, vendar opozarjajo, da pri svojem delu redko naletijo na kršitve zaradi prej opisanih razlogov.