Projekt Museoeurope so zasnovali leta 2012, ko je bil Maribor Evropska prestolnica kulture (EPK). V okviru tega projekta vsako leto gostijo simpozij, na katerem zberejo strokovnjake z različnih področij, da razpravljajo o določeni temi. Letos je osnovna tema Živeti v Evropi, štirje vsebinski sklopi pa javni in zasebni bivalni prostori, družbene spremembe in družina, hrana in pijača od lokalnega do globalnega ter vpliv migracij na umetnost, obrt, arhitekturo in glasbo.
Letošnji simpozij izstopa po številu prijavljenih referatov
Letošnji simpozij, ki bo potekal 14. in 15. oktobra v spletni obliki, izstopa po številu prijavljenih referatov, saj bo v dveh dneh predstavljenih 40 različnih vsebin. Simpozij izstopa tudi po tem, da prihajajo predavatelji iz kar 12 različnih evropskih držav, partner simpozija pa je letos Mednarodni muzejski svet (ICOM) Europe.
Dan pred začetkom simpozija bodo v grajski bastiji odprli razstavo Zgodbe iz grajskih soban, pri kateri so združili moči z oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta pri ZRC SAZU.
“Zato nam je še toliko bolj žal, da smo prisiljeni simpozij izpeljati le virtualno. Tako ne bo priložnosti za druženje in mreženje v živo, čeprav je mariborski simpozij Museoeurope med raziskovalci znan po tem, da je pomemben del programa namenjen spoznavanju naše sodobne kulturne ustvarjalnosti in kulturne dediščine ter lokalne gastronomije,” je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor Mirjana Koren.
Pedagoški program že 19. leto zapored
Na več panojih bo predstavljena usoda izbrane opreme 22 gradov vzhodne Slovenije. “Razstava želi opozoriti na usodo in poti opreme gradov ter na transformacije in spremembe namembnosti grajskih stavb zlasti v zadnjem stoletju njihovega obstoja – po razpadu Habsburške monarhije,” pojasnjujejo v muzeju.
Pedagoški program Mali simpozij izvajajo 19. leto zapored, vsebinsko pa so ga navezali na občasno razstavo Vino naše vsakdanje, ki so jo junija odprli v razstavišču Kino Partizan. Učenci s širšega mariborskega območja so s pomočjo mentorjev pripravili referate, v katerih so opisali običaje, ki so spremljali njih in njihove prednike ob pomembnih življenjskih dogodkih.
Kot je danes povedal vodja projekta Drago Oman, se jih je največ odločilo za študijo poroke. V torek bodo v viteški dvorani mariborskega gradu predstavili svoje izsledke. “Namen je spoznavati kulturno dediščino okolja, iz katerega učenci prihajajo,” je povedal.
