Valentin Rozman postaja vse bolj prepoznaven obraz Maribora. Jeseničan, ki že od leta 2013 živi v Mariboru, se je lotil že več prostovoljskih akcij, ki jih skrbno dokumentira na svojem Facebook profilu. V lanskem letu je tako na primer očistil naplavine na Koroški cesti ter pod Koroškim mostom v Mariboru, polepšal stopnišče od Koroške ceste do Dravskega nabrežja, odstranil padla drevesa in saniral pot na Mariborskem otoku, v letih pred tem je obrezal več dreves v Mariboru in še bi lahko naštevali. Trenutno je najbolj odmevna njegova zadnja akcija, ki je, kot sam zapisal na družbenem omrežju, njegovo novoletno darilo za prebivalce in obiskovalce Maribora. Temeljito je namreč očistil vseh 454 stopnic, ki vodijo na Kalvarijo.
Usposablja se za arborista
V življenju je počel že ogromno stvari, zadnji dve leti pa se usposablja za arborista, torej strokovnjaka za nego dreves v urbanem okolju. To delo obsega obrezovanje sadnih ter okrasnih dreves, povezovanje drevesne krošnje, uporabo vrvne plezalne tehnike, podiranje dreves in ureditev odvoza, odstranjevanje bele omele in bršljana ter trgatev storžev jelk in smrek. Uspešno je že opravil pisni test znanja za pridobitev naziva ISA Certified Tree Climber, zdaj si prizadeva za naziv ISA Certified Arborist, s čimer bo svoje področje delovanja še razširil: "S pridobitvijo certifikata arborist bom osvojil bolj poglobljeno znanje na področju drevesne biologije, škodljivcev, uporabe fitofarmacevtskih sredstev ... Arborist zna drevo oceniti, povedati, v kakšnem stanju je in potem priporočati ustrezne ukrepe."
Za vzgled mu je oče
Pri prostovoljnem delu mu je za vzgled oče, ki je bil zelo aktiven prostovoljec. Med drugim je deloval v Planinskem društvu Javornik - Koroška Bela na Jesenicah, kjer je bil skrbnik dveh planinskih koč in ju tudi dogradil ter prenovil. Poleg tega je vzdrževal planinske poti. Je pa zanimivo, da se je izobraževal v Mariboru, kjer je obiskoval edino dimnikarsko šolo v bivši Jugoslaviji. "Najprej je bil terenski dimnikar, nato vodja odpraševalne naprave v jeklarni na Jesenicah. Ves čas je stvari izboljševal in iskal nove rešitve. Svoje inovativne izdelke je najprej začel izdelovati v okviru popoldanske obrti, kasneje redne obrti. Pri tem sem mu pomagal in tudi sam postal mednarodno priznan inovator," nam pove Valentin.
Kalvarijo redno obiskuje
Na vprašanje, zakaj se je odločil za čiščenje stopnic na Kalvariji, odgovori: "Kalvarijo redno obiskujem, tam blizu, na Koroški cesti, tudi stanujem. Če si želim kardio vadbe, grem na Kalvarijo. Sicer ne gor in dol po stopnicah kot večina ljudi, pač na koncu prve tretjine stopnic zavijem desno in se sprehodim po položnih poteh, če vreme dopušča bos."
[[image_1_article_73396]]
"Pred novim letom sem opazil, da so stopnice zlasti v srednjem delu precej nasmetene z zmletimi deli lesnatih rastlin, saj so tam nekaj dni pred tem mulčili okoliško brežino. Najprej sem dobil zamisel, da bi stopnice na hitro očistil zgolj s pihalnikom listja. Ker sem opazil, da je v vogalih mnogih stopnic toliko zemlje, da iz njih že poganja trava, pa sem se odločil za obsežnejšo prostovoljsko čistilno akcijo. Malo ravno motiko sem uporabil za odstranitev večjih kosov zemlje in rastlin ter kamenčkov iz kovinskih rešetk. Pleskarska lopatica mi je prišla prav za odstranitev zemlje in drobnih delov rastlin iz težje dostopnih delov stopnic. Ročna metlica je bila ključno orodje za odstranitev večine zrahljanega gradiva iz betonskih površin. Pihalnik listja pa sem uporabil v končni fazi za odstranitev še zadnjih drobnih ostankov."
[[image_2_article_73396]]
[[image_3_article_73396]]
S projektom je začel v sredo, 1. januarja, in najprej očistil spodnjo tretjino stopnic, naslednji dan pa zgornjo tretjino. Zaradi padavin je nato naredil en dan pavze. Srednji del stopnišča je čistil dva dneva in projekt zaključil v nedeljo, 5. januarja. Delal je približno štiri ure na dan. Čisto na koncu pa je vseh 454 stopnic še enkrat temeljito spihal od vrha do dna. "Opazil sem tudi, da se je v koritih pod pohodnimi rešetkami nabralo precej usedlin, zato bi bilo koristno, če bi se v bližnji prihodnosti vsebina izkopala ter odpeljala. In ena izmed stopnic na srednjem delu stopnišča se je zrahljala ter se malce iztaknila s svojega mesta, zato bi jo bilo dobro čim prej pričvrstiti nazaj."
Odzivi Mariborčanov na Rozmanovo delo so izjemno pozitivni, veliko je pohval in odobravanja, iz Mestne občine Maribor pa ga doslej še niso poklicali. Tovrstni klic se mu niti ne zdi potreben, saj je, kot pravi, to storil iz osebnega zadovoljstva.
[[image_4_article_73396]]
[[image_5_article_73396]]
[[image_6_article_73396]]
Zaveda se, da imajo javne službe omejena sredstva
"Čistil sem poti, ki jih tudi sam uporabljam. Najprej pot pod Dravskim nabrežjem, kjer sicer Nigrad poskrbi za generalno čiščenje in vzdrževanje. Ko se pa začne čez sprehajalno pot nagibati kakšna veja, pa ni potrebno vedno klicati Nigrada, ki ima tako ali tako omejene sredstva. Zato sem sam nabil obrezovalno orodje. Arboristične izkušnje sem recimo pridobival tudi na Mariborskem otoku, če je tam zaradi vetroloma ali bobrov padlo kakšno drevo."
[[image_7_article_73396]]
Ob koncu sogovorniku zastavimo vprašanje, ali ima v mislih že kak naslednji prostovoljni projekt. "Urejal bom zadeve, ki jih bom opazil v svojem okolju. Naj povem, da se je pred nekaj meseci podrlo večje drevo čez sprehajalno pot ob Dravi zahodno od Studenške brvi. Delavci Nigrada so samo odrezali del debla meter od sprehajalne poti, ostalo pa ga je še kakšne štiri metre. Razmišljam, da bi vstopil v stik z lastnikom zemljišča, s katerega je drevo padalo, da od njega dobil dovoljenje za odstranitev preostanka debla."
