V Galeriji Epeka na Koroški cesti je danes potekala otvoritev razstave z naslovom Te pinćardija, kar v romskem jeziku pomeni spoznajmo se. Na razstavi so razstavljene obleke, ki si jih romske ženske nadenejo ob različnih priložnostih pa tudi slike nakita in šivalnega pribora, ki ga uporabljajo pri svojem delu. Posebno mesto pa zasedajo maske iz tekstila, namenjene preprečevanju širjenja virusa covid-19.

Razstavo je v sklopu prvega cikla socialne aktivacije predstavilo Združenje Epeka, ki ima na področju dela z romsko skupnostjo že dolgoletne izkušnje, saj je pred leti ustanovilo tudi prvo romsko restavracijo v Evropi Romani Kafenava. Omenjena razstava je del projekta z naslovom »S kulturo do vključevanja«, katerega namen je bil opolnomočiti Rominje z znanji, informacijami in veščinami, ki so jim omogočile pripravo današnjega dogodka. Pri tem je potrebno omeniti, da je večina udeleženk že bila vključena v projekt socialne aktivacije, a so se pri Epeki kasneje odločili, da delo z njimi nadaljujejo tudi v prej omenjenem projektu.

Foto: Epeka Slovenia

Prva samostojno razstavo romskih žensk v Mariboru

»Gre za prvo samostojno razstavo romskih žensk v Mariboru. Eksponate oz. produkte so ustvarile same in istočasno tudi pripovedovale različne zgodbe, ki so povezane z razstavljenimi predmeti, s čimer so širile naše zavedanje o njihovi kulturni dediščini. V sklopu projekta nas je podprla fotografinja Jasmina Vidmar, ki je tudi posnela fotografije oblek, ki so jih udeleženke prinesle,« je povedala koordinatorica projekta Jera Lorenci. Ob tem je dodala, da je to zadnja razstava v galeriji na Koroški cesti, saj se je mestna oblast na čelu z županom Sašo Arsenovičem odločila, da bo za galerijsko dejavnost poiskala druge prostore.

»Obleko sem prejela v dar od tašče. Prejela sem jo za proslavljanje zaroke svojega svaka in svakinje. Oblekla sem jo samo ob tej priložnosti. Zaroke potekajo običajno v ožjem družinskem krogu. Gostom postrežejo sladice in sladke pijače ter predvajajo živahno glasbo.«

Vsaka obleka ima svojo zgodbo, večina razstavljenih pa je povezana predvsem s poročnim slavjem bodisi njih ali njihovih sorodnikov. Pod sliko čudovite modre obleke tako lahko preberemo naslednje: »Obleko sem prejela v dar od tašče. Prejela sem jo za proslavljanje zaroke svojega svaka in svakinje. Oblekla sem jo samo ob tej priložnosti. Zaroke potekajo običajno v ožjem družinskem krogu. Gostom postrežejo sladice in sladke pijače ter predvajajo živahno glasbo.« Glede na zgodbe povezane z razstavljenimi predmeti je mogoče sklepati, da je družinsko življenje oz. poroka zelo pomembna prioriteta v življenju Rominj in Romov.

Koordinatorico projekta Jero Lorenci smo vprašali, zakaj so se v Združenju Epeka odločili, da takšne aktvnosti izvedejo: »Za izvajanje projekta smo se odločili predvsem zato, ker smo želeli nadgraditi sodelovanje iz projekta socialne aktivacije oz. smo želeli, da še naprej ostanejo proaktivne. Z njihovim odzivom smo zelo zadovoljni, saj je bilo število prijavljenih kandidatk preveliko, zato smo morali narediti selekcijo in se odločiti koga vključiti. Moram reči, da so bile Rominje zelo odzivne in so redno prihajale na aktivnosti, ki smo jih izvajali v minulih dveh mesecih.« Zanimalo nas je tudi, ali je v tem času opazila kakšne spremembe v njihovem odnosu do večinskega prebivalstva: »Mislim, da je bolj pomemben odnos večinskega prebivalstva do njih, saj jih slednje vidi v okoljih, v katerem jih ni vajeno. Kot primer lahko izpostavim dejstvo, da je marsikomu nenavadno že to, da Rominje kot prostovoljke pazijo našo galerijo. S takšnim subtilnim vključevanjem jih želimo približati večinskemu prebivalstvu in ga senzibilizirati do te mere, da bi jih sprejelo tudi na mestih, kjer jih ni vajeno.

Šivanje mask iz recikliranih materialov

Foto: Epeka Slovenia

Za konec smo se pogovarjali tudi s Šepke Bislimi, ki je bila ena izmed udeleženk projekta. Vprašali smo jo, česa novega se je naučila: »Mislim, da sem se zelo dobro naučila šivati. Izpostavila bi predvsem šivanje mask iz recikliranih materialov. Pri prejšnjem projektu smo imeli tudi udeleženke, ki niso znale brati in pisati, a so naučile tudi tega. Pobudo za šivanje smo dale same, saj smo se želele naučiti šivanja na stroju.«

Razstava vsekakor predstavlja zanimiv vpogled v romski vsakdanjik in krepi zavest o tem, da ima tudi romska manjšina močno kulturno dediščino, ki jo v prihodnje kaže negovati in nadgrajevati.

Razstava bo na ogled do 9. oktobra, vsak delavnik med 14. in 16. uro.

Primož Soban