Mnogi ljudje imajo globoko ukoreninjen strah pred kačami, vendar so te živali ključne za ekosisteme kot učinkoviti naravni plenilci. Kače pomagajo nadzorovati populacijo škodljivcev, kot so glodalci in žuželke, ki lahko uničujejo pridelke in prenašajo bolezni, s čimer so kače človekov zaveznik v boju proti škodljivcem brez uporabe kemičnih sredstev.

Kako ravnati ob srečanju s kačo?

Na območju Maribora in bližnje okolice živi precej vrst kač. Na okoliških kamnitih in zaraščenih hribih lahko srečamo našo najbolj strupeno kačo modrasa. Medtem na vrtovih in obdelanih kmetijskih površinah je najpogostejša smokulja, ki je popolnoma nenevarna in zelo koristna kača. "Na žalost pa ima smokulja po telesu zanimiv vzorec in jo mnogi ljudje zamenjajo s strupenim gadom, ki pa ga že mnoga leta ni več na našem območju," so za naš medij Maribor24 povedali iz podjetja Snaga Maribor.

Zaradi strahu ljudi premnoge smokulje končajo s smrtjo. V zapuščenih lopah in na kmetijah pa pogosto naletimo na pri nas živečo največjo kačo imenovano navadni gož, prav tako nenevarna kača in izredno koristna, saj so ji osnovna hrana miši, voluharji in podgane. Ob ribnikih, potokih in močvirnih predelih pa živita obvodni vrsti kač belouška in kobranka. Obe se prehranjujeta z ribami in dvoživkami.

V primeru srečanja s kačo iz Snage Maribor svetujejo: "Kače niso naši sovražniki, so naši veliki zavezniki v boju s škodljivci. Prav tako za njih ljudje ne predstavljamo plen in se nas zelo bojijo. Do ugriza vedno pride samo, če žival presenetimo. Zato svetujemo, da na območjih, kjer bi potencialno lahko srečali kačo, nosimo močno obutev in dolge hlače ter hodimo s trdim korakom." Vse kače imajo namreč zelo razvite čute za tresljaje in se bodo človeka že na daleč izognile. "V kolikor pa žival vseeno presenetimo in ta od strahu kaže znake agresije, je najbolje na miru postati in ne drezati vanjo. Kako hitro se bo žival pomirila, bo jadrno pobegnila," pojasnijo iz Snage Maribor.

1. MODRAS (Vipera Ammodytes)

Modras, največja, najbolj razširjena in najnevarnejša slovenska strupenjača, ima široko glavo, prekrito z drobnimi luskami, ki je trikotna in jasno ločena od vitkega vratu. Na vrhu glave ima dobro vidno značilnost, ki je edinstvena med slovenskimi kačami - rožiček.

[[image_1_article_65341]]

Telo je relativno kratko, vendar čokato, s prepoznavnim cikcak vzorcem, sestavljenim iz rombov, ki se vedno sklene. Osnovna barva hrbta je rumenkasta, rjavkasta, siva ali zelenosiva, pri čemer so samci običajno bolj kontrastni in svetlejši od samic. Poleg tega obstajajo tudi popolnoma črni primerki in tisti s črno glavo.

Modras naseljuje predvsem prisojna, delno zaraščena, suha in kamnita področja, kot so jase, poseke, obrobje gozdov in kamnolomi. Najdemo ga predvsem na lokacijah, kjer lahko hitro pobegne, in sicer na območjih do 2000 metrov nadmorske višine. Gre za dnevno aktivno kačo, ki se pogosto nastavlja sončnim žarkom.

2. SMOKULJA (Coronella Austriaca)

Smokulja je običajno dolga med 50 in 80 cm in je tako najmanjša med goži, ki živijo v Sloveniji. Njeno telo je tanko, na hrbtni strani pa ima vzorec iz temnih peg, ki so nanizane v dveh vrstah. Včasih so te pege prečno povezane, kar je lahko zamenljivo z nevarnim gadom. Vendar pa ima smokulja na vrhu glave značilno liso v obliki podkve, od nosnic do konca glave pa se ji preko oči vleče temna proga.

[[image_2_article_65341]]

Smokulja naseljuje prisojna kamnita in z grmovjem porasla pobočja, svetle gozdove, gozdne poseke in jase, razširjena pa je vse do gozdne meje v Sloveniji. Človeku ni nevarna, vendar je ključnega pomena v ekosistemu, saj igra vlogo plenilca pri vzdrževanju naravnega ravnovesja v živalskih skupnostih, kjer se pojavlja. V Sloveniji je zavarovana z Uredbo o zavarovanih prostoživečih vrstah, v Rdečem seznamu ogroženih plazilcev Slovenije pa je opredeljena kot ranljiva vrsta.

3. NAVADNI GOŽ (Zamenis longissimus)

Navadni gož je nestrupena evropska kača, ki je prisotna po skoraj celotni Sloveniji. Spada med največje slovenske kače, saj lahko doseže dolžino več kot dva metra. Njeno vitko telo je običajno temno rjave do skoraj črne barve, posuto z belimi pikicami, medtem ko je trebušni del večinoma bel ali rumenkast.

[[image_3_article_65341]]

Kljub močnemu telesu ima majhno glavo, pokrito z devetimi večjimi luskami, kar je značilno za vse nestrupene kače v Sloveniji. Glava ima tudi svetlo liso, ki je še posebej opazna pri mladih gožih. Navadni gož lahko doseže dolžino do 225 cm, vendar so ti primerki zelo redki. Povprečna velikost je od 130 do 160 cm.

Naseljuje predvsem prisojne gozdove, redko listnate, ter se pogosto pojavlja tudi v bližini naselij. Kljub svoji velikosti je zelo koristen, saj se prehranjuje s škodljivimi glodavci. Razširjen je po celotni Sloveniji, razen v Prekmurju, vendar njegovo število upada. Ker so njegova glavna hrana glodavci, je pomemben tudi na vrtovih, zato ga večina ljudi ne preganja. Navadni gož je zelo hitra kača, ki redko dovoli, da bi si jo lahko bolje ogledali.

4. BELOUŠKA (Natrix natrix)

Belouško prepoznamo po dveh belih ali rumenih polmesečastih lisah, ki se nahajata na vsaki strani telesa tik za glavo. Te lise obdaja črna lisa v obliki trikotnika, ki se na zadnji strani dotika vsake od svetlih lis. Črna lisa je značilna za vse osebke, razen za popolnoma črne, medtem ko svetle lise sčasoma lahko zbledijo ali celo izginejo.

[[image_4_article_65341]]

Belouška ima veliko oko z okroglo zenico. Značilnost njenega rodu so številne prečne črne lise na svetli podlagi. Samice so običajno večje od samcev in dosežejo dolžino od 80 do 150 cm, včasih celo do 200 cm, medtem ko so samci običajno dolgi od 60 do 110 cm. Belouška se pretežno prehranjuje z dvoživkami, redkeje z ribami, mladiči pa lovijo paglavce in ličinke drugih dvoživk.

Običajno naseljuje bregove stoječih in počasi tekočih vodnih teles, kjer ostane, dokler so tam prisotne žabe, njena glavna hrana. Ko se žabe razkropijo, belouške sledijo v vlažne gozdove. Pogosto jih opazimo, kako spretno plavajo tik pod vodno površino, medtem ko jim glava štrli iz vode. So tudi odlične potapljačice, saj lahko pod vodo zdržijo do 20 minut. Ta kača, ki se redko brani z ugrizom, raje uporablja taktiko hlinjenja smrti ali izločanja smrdeče tekočine iz kloake.

5. KOBRANKA (Natrix tessellata)

Kobranka je nestrupena kača iz družine gožev, sorodnica belouške. Običajno zraste do 100 cm, vendar redko kdaj več. Hrbet je temnosiv ali olivno zelen, z vzorcem, ki spominja na polja na šahovnici, sestavljen iz temnih lis. Trebuh je rumenkast s temnimi prečnimi lisami. Na drobni glavi ima velika očesa z okroglo zenico.

[[image_5_article_65341]]

Živi ob ribnikih in čistih tekočih vodah z bogatim obrežnim rastlinjem. Hrani se skoraj izključno z ribami, izjemoma z žabami in paglavci. Kobranka je razširjena po vsej Sloveniji in tako kot vse kače, se pred ljudmi najprej skuša braniti z begom. Če se ji preveč približamo, dvigne prednji del telesa, se napihuje, glasno sika in z glavo suva proti napadalcu, kot da bi ga hotela ugrizniti.

Deluje zelo prepričljivo in marsikaterega napadalca tako odžene. Če jo primemo, nas lahko poškropi s smrdljivim izločkom, pomešanim z iztrebki, vendar nikoli ne ugrizne. Kot belouška, raje hlini smrt tako, da se vrže na hrbet, čeljusti ji omahnejo in jezik pade iz gobčka.