Langerjevo vilo, ki jo je dobila v last po sklenjeni menjalni pogodbi s podjetjem Terme Maribor, namerava mariborska občina temeljito prenoviti in v njej urediti sedež mestne četrti Koroška vrata. V sklopu obnove bodo uredili tudi okolico vile in stadiona Ljudski vrt.

Mestna občina Maribor je po decembra lani sklenjeni menjalni pogodbi s Termami Maribor postala 90-odstotni lastnik vile, nad preostalim deležem objekta pa izkazuje lastninsko pravico Zveza mariborskih športnih društev Branik. Objekt v Mladinski ulici 29, v katerem so se v preteklih desetletjih izmenjavali lastniki, uporabniki in funkcije, je trenutno v zelo slabem stanju.

Kot so ta teden sporočili z občine, so se odločili vilo celovito obnoviti. “Radi bi, da z osveženo podobo in novimi vsebinami spet zasije in naredi zdaj ne dovolj urejeni in izkoriščeni prostor na pretežno športu namenjenem območju ob Ljudskem vrtu znova privlačen,” so navedli.

Najprej nameravajo zagotoviti prostore za vse potrebne funkcije novega sedeža mestne četrti Koroška vrata. Hkrati bi radi v objektu pripravili prostor za priložnostne vsebine, kot so razstave, sprejemi, protokolarni dogodki, slovesnosti za obeleževanje mestnega športa in druženja. “Torej vsebine, ki nadgrajujejo ponudbo turističnih aktivnosti v tradicionalno športno bogatem Mariboru,” izpostavljajo v kabinetu župana Saše Arsenoviča.

Ob tem morajo v stavbo umestiti še pisarniške prostore zveze Branik in Športne zveze Maribor. Po napovedih bodo preverili tudi prostorske možnosti za delovanje ostalih športnih klubov in Olimpijskega komiteja Slovenije.

V ta namen je občina naročila dva projekta

Prvi je idejna zasnova rekonstrukcije Langerjeve vile upoštevajoč pričakovanja mestne četrti in zveze Branik. Drugi projekt pa je sestavni del zaključka ureditve zahodne tribune stadiona Ljudski vrt in zajema ureditev okolice Ljudskega vrta. Občina želi namreč v tem sklopu dokončati promenado ob zahodni strani dvorane Lukna, od Gregorčičeve do Mladinske ulice, in v nadaljevanju ob nogometnem igrišču preko območja Partizana do Kamniške ulice.

V tem sklopu je med drugim predvidena porušitev zidu ob dvorani Teniškega kluba Branik, izvedba dvignjenega prehoda za pešce in kolesarje, postavitev skulpture telovadca Josipa Primožiča – Toša in izgradnja športnega vrtca.

Izdelava projektne dokumentacije je predvidena v naslednjem letu, konec leta pa napovedujejo razpis za izvedbo del. Naslednje leto je predvideno tudi dokončanje promenade.

Vilo je leta 1843 dal sredi polja blizu nekdanjega mestnega pokopališča kot svojo poletno rezidenco zgraditi josipdolski glažutar Jožef Langer. Kot izpostavljajo pri zvezi Branik, je ta češki industrialec v oporoki izrazil željo, da bi bil park okoli vile dostopen vsem meščanom za oddih in razvedrilo, zato je njegova vdova prodala vilo in okoliška zemljišča za majhen denar mestni občini, park pa odprla za širšo javnost ter ga poimenovala Volksgarten oziroma Ljudski vrt.

Občina je tu uredila prireditveni in športni prostor in po prvi svetovni vojni so na parkovnih površinah vile vedno bolj prevladovala športna igrišča, zato je stavba izgubila svoj pomen. Leta 1926 so jo predelali v dnevno zavetišče za otroke, po drugi svetovni vojni pa je stavbo prevzelo v upravljanje društvo Branik in v pritličju uredilo restavracijo s plesiščem. Nekaj časa je bila tu tudi šola za gostinstvo, zdaj pa so le še društvene pisarne.

STA