Ureditev Maribora na splošno, obnova cest, kolesarskih stez, otroških igrišč, zdravstvene dejavnosti, ureditev pešpoti in pešcon, kanalizacija, ureditev zelenih površin, prometnih ureditev v centru mesta, obnova osnovnih šol, to je le nekaj točk, ki so jih izpostavili občani, kot najbolj pomembna pridobitev v zadnjih petih letih v njihovi četrti oziroma v njihovi krajevni skupnosti, so sporočili iz Mestne občine Maribor (MOM).

Kaj je po mnenju Mariborčanov največja pridobitev v njihovi četrti?

Raziskava, ki je potekala na vzorcu 3.003 polnoletnih prebivalcev MOM novembra lani, preko telefonskega in spletnega anketiranja, je pokazala, da so Mariborčani v zadnjih petih letih opazili kar velik napredek, ki je bil narejen v prid kakovostnega in prijetnega delovanja ter bivanja v mariborski občini z okolišem, navajajo v MOM.

Slaba petina vprašanih (19 %) meni, da je največja pridobitev v njihovi četrti oz. krajevni skupnosti ureditev in obnova Maribora na splošno. Sledi obnova posameznih cest (15,5 %), kolesarske steze (14,5 %), otroška igrišča (14,2 %), zdravstvena dejavnost oz. prenova zdravstvenega doma (10,3 %) ter ureditev pešpoti in pešcon (10,0 %). Na vprašanje, kaj je najbolj pomembna pridobitev Maribora v zadnjih petih letih, je slaba tretjina vprašanih (31,4 %) odgovorila ureditev Lenta. Sledijo Mbajk postaje (26,8 %), Mariborska knjižnica (12,2 %) in zdravstvena dejavnost (12,2 %), ureditev in obnova Maribora (11,5 %), kolesarske steze (11,2 %), investicije na Pohorju (10,6 %), prenova dvorane Tabor (10,5 %).

»V zadnjih letih so občani večkrat izkazali želje, da želijo čim bolj umirjeno mesto z zelenimi površinami in prostorom za oddih oziroma sprostitev. Več zelenih površin in zaprtega ožjega mestnega jedra je trend, ki ga srečujemo v vseh bolj razvitih tako evropskih kot tudi svetovnih prestolnicah in mestih, pa tudi številna slovenska mesta že več let po svetu delujejo v tej smeri. Vesel sem, da so prepoznali trud, vlaganja in napredek, ki je bil dosežen v zadnjih petih letih,« je dejal župan MOM Saša Arsenovič. Izpostavil je pomembnost, da občina sledi tudi željam in smernicam občanov, saj je ključni namen njihovega delovanja v korist in zadovoljstvo prebivalcev.  

Najbolj pogrešajo parkirišča

Kaj pa meščani najbolj pogrešajo v svoji četrti in krajevni skupnosti, je na prvo mesto kar četrtina vprašanih (24,9 %) dejala, da so to parkirišča. Prav tako si želijo več zelenih površin (20,4 %), še več ureditve komunalne infrastruktura (20,2 %), še bolj urejeno zdravstveno dejavnost (15,3 %), še več urejenih pešpoti in pešcon (15,2 %) ter kolesarski stez (14,8 %).

Dobra tretjina (35 %) vprašanih meni, da so prav parkirišča tisto, kar v Mariboru primanjkuje in je treba še bolj urediti. Sledi ureditev zelenih površin (20,7 %).

Kako so zadovoljni z razmerami v Mariboru?

Kako so zadovoljni z razmerami v Mariboru, je v zadnjih petih letih dobra tretjina anketirancev (35,8 %) menila, da se spreminjajo na bolje. Malo manj kot tretjina (31,6 %) jih je ocenila, da se spreminjajo na slabše. Četrtina vprašanih (25,2 %) pa meni, da so razmere enake. »Vedno v ospredje postavljamo potrebe občanov. Mislim, da je ključ uspešnega delovanja občine, da v ospredje postavlja zadovoljstvo vseh Mariborčanov,« je ob rezultatih še dodal župan.

Državna sredstva želijo usmerjena v financiranje projekta Zdravstvena postaja Tezno

Maribor si z nekaterimi projekti prizadeva pridobiti tudi državno sofinanciranje, zato so spraševali, za katere projekte bi bilo to najbolj potrebno. Kar tretjina vprašanih (66,3 %) meni, da bila državna sredstva najbolje usmeriti v financiranje projekta Zdravstvena postaja Tezno. Občane pa so še spraševali, kako doživljajo turistično ponudbo Maribora, kakšen naj bo turizem v prihodnje oziroma v kateri obliki naj bo poudarek, iz katerih medijev se informirajo, kako so zadovoljni z mariborskimi javnimi podjetji, kako ocenjujejo razpoložljivost informacij na spletnih straneh mariborskih javnih podjetji in kako so zadovoljni z njihovim komuniciranjem.

Anketiranci so sicer mnenja, da MOM ne skrbi ustrezno za zagotavljanje kulturne dediščine. Dobra tretjina vprašanih (35,6 %) meni, da ustrezno skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, nasprotnega mnenja pa sta dve petini vprašanih (41,4 %). Slaba četrtina je do tega vprašanja neopredeljenih (23,0 %).

Raziskavo je opravilo podjetje Ninamedia, od tega je bilo 50,2 % žensk, 49,8 % moških, zajete pa so vse starosti. Celotni rezultati ankete so na voljo na tej povezavi.