Boris Sovič, nekdanji mariborski župan iz vrst SD, ki je bil v preteklosti  na še več pomembnih položajih, med drugim je bil tudi predsednik uprave Elektra Maribor, je danes predstavil svojo publikacijo Kazalniki razvoja Maribora v Sloveniji. Na voljo je tako v tiskani (na 72 straneh) kot elektronski obliki, analizira pa ključne podatke o Mariboru, vključno s prebivalstvom, izobraževanjem, zaposlovanjem, zdravjem, prihodki, investicijami, stanovanji in drugimi pomembnimi področji. Pri analizi so uporabljeni podatki iz javno dostopnih podatkovnih zbirk za obdobje do leta 2022 ali zadnje razpoložljivo leto pred tem.

V Mariboru so povprečne plače, tako bruto kot neto, nižja kot v Sloveniji 

V publikaciji najdemo vrsto zanimivih podatkov. Med drugim tudi tega, da se je v povprečju v Mariboru v desetletnem obdobju 2012 - 2022 prebivalstvo povečalo za 162 oseb, število oseb s stalnim prebivališčem pa zmanjšalo z a 483 oseb. Konec leta 2022 je tako bilo v Mariboru še vedno manj prebivalcev kot leta 2009. Naravni prirast je že dve desetletji negativen, indeks staranja je bistveno višji kot v Sloveniji. 

V Sloveniji je bilo število zaposlenih po delovnem mestu že leta 2019 višje kot leta 2008, v Mariboru pa še ni bilo niti v letu 2022. V primerjavi z letom 2008 je bilo leta 2022 v Sloveniji 42.741 več delovno aktivnih, v Mariboru pa jih je bilo 4.475 mest manj. Povrečna letna stopnja registrirane brezposelnosti je bila leta 2022 najnižja po letu 2005 tako v Mariboru kot v Sloveniji. Kar zadeva stopnjo registrirane brezposelnosti je bila 2022 raven Maribora v Sloveniji 157, kar je približno na ravni 2005 in 2006. Pred dvema letoma je imel Maribor 5,7 odstotka vseh podjetij v Sloveniji, povrečna bruto plača je bila za 5,1 odstotka nižja kot v Sloveniji (neto plača za 4,7 odstotkov). V letu 2021 je bila dohodnina na prebivalca v Mariboru 5 odstotkov nižja kot v državi. 

Poleg tega je bilo v Mariboru v letu 2022 izdanih najmanj gradbenih dovoljenj na tisoč prebivalcev po letu 2016 in bistveno manj kot v obdobju 1999 - 2008. V obdobju 2012 - 2019 je bil dosežen največji delež Maribora v Sloveniji glede na investicije v osnovna sredstva leta 2019, in sicer 4,7 odstotkov. Delež investicij v podravski statistični regiji je v letu 2021 znašal 9,7 odstotkov. 

[[image_1_article_63944]]

Kje smo nad in kje pod ravno Slovenije?

Če strnemo, kazalniki, ki so v Mariboru najbolj nad ravno Slovenije, so stopnja brezposelnosti (v letu 2022 je bila najvišja raven po letu 2018 in tretja najvišja raven v obdobju 2005 - 2022), indeks delovne migracije (ta je bil v letu 2022 najmanjši po letu 2020) in obsojeni na tisoč prebivalcev (v letu 2022 je bila druga najnižja raven v obdobju 2006 - 2022). Pod ravnjo Slovenije smo po izdanih gradbenih dovoljenjih, študentih in odraslih v srednjih šolah na tisoč prebivalcev. Imamo več oseb z začasnim prebivališčem, več prekrškov zoper javni red in mir in več prometnih nesreč. 

Med večjimi izzivi je demografija

Sovič, ki je predsednik strateškega sveta SD Maribor, je na naše vprašanje, ali si Maribor glede na predstavljene kazalnike razvoja še vedno zasluži status drugega največjega mesta in v katero smer gre, odgovoril: "Maribor je drugo največje slovensko mesto, je edini Župančičev mejnik, ki je v Sloveniji, ampak od teh štirih mejnikov je v Mariboru največja stopnja brezposelnosti. Ti podatki nedvomno kažejo, da se razvojna razlika med Mariborom in Slovenijo povečuje. In to pri mnogih kazalnikih zelo intenzivno."

Glede izzivov, ki bi morali biti pred nami, nadaljuje: "Gotovo je demografija največji izziv. Maribor ima zelo zaskrbljujoče demografske trende in mislim, da se je potrebno resno ukvarjati s tem, kako to spremeniti.  Prva stvar, ki bi jo bilo mogoče narediti jutri, je, da se začne širše osveščanje o pomenu preventivnih programov, ker to dokazljivo rešuje življenja. Mnoge bolezni so dosti lažje ozdravljive, če so odkrite v zgodnji fazi." 

Lokalna in državna oblast bi morali stopiti skupaj in pripraviti zakon o Mariboru

Kot naslednji velik problem v Mariboru izpostavi financiranje lokalne skupnosti, kar je povezano tudi s parametrom dohodnine. "Slovenija ima dobre zglede, kako je reševala strukturne probleme v posameznih področjih. Bili so sprejeti zakoni, recimo za prestrukturiranje regij, kjer je prišlo do velikih gospodarskih sprememb zaradi ukinjanja rudarstva. V Mariboru, kjer je prišlo do velikih sprememb po letu 1990, do zloma velikega dela industrije, takšnega zakona ni bilo. Povsod drugod po Sloveniji pa so taki zakoni nastali na osnovi pobud iz lokalne skupnosti in je politika pač temu prisluhnila."

In kakšne so torej rešitve? Sovič, ki sicer trenutno nima nobene javne funkcije v mestu, razen podpredsedniške v Mestni četrti Koroška vrata, pravi, da bi bilo primerno, da se povežejo župan, mestni svet, mariborski poslanci in vlada ter pripravijo predlog zakona o Mariboru. "Kadar je neko območje v Sloveniji dalj časa v relativno negativnih razvojnih trendih, je prav, da država poseže vmes z instrumenti, ki so ji na razpolago."

"V vseh prejšnjih režimih je bil Maribor nadpovprečno razvit. To je prvi režim, v katerem je Maribor podpovprečno razvit in razlika med razvojem mesta in drugim delom države se sedaj še celo povečuje. Ukrepanje je nujno."

To je bil tudi eden izmed razlogov, da se je Sovič odločil za pripravo tovrstne publikacije, s katero bi se moral seznaniti širši krog ljudi, vsak pa bi potem na svoj način presodil, kaj lahko prispeva k temu, da bi se podatki spremenili.

"Velikokrat premalo jasno povemo, v kakšni situaciji smo se znašli"

Sovič glede odgovornosti za nastalo situacijo ni želel s prstom pokazati na nikogar, pravi, da so krivi vsi, ki v Mariboru imajo ali so imeli vpliv. Prepričan je tudi, da v Mariboru (Ljubljani in vsem ostalim) velikokrat premalo jasno povemo, v kakšni situaciji smo se znašli: "Vsakemu, ki trdi, da je to jamranje, lahko stanje dokažem s podatki. Maribor mora še bolj jasno povedati, kakšna je situacija, tudi zato, da pomaga odločevalcem na različnih nivojih, da bodo sprejeli ustrezne rešitve. Maribor mora biti enakopravno obravnavan in deležen takšnih razvojnih vzpodbud, ki bodo omogočile, da bo na takšnem mestu, kot je nekoč že bil. Slovenija pa bo razvojno še uspešnejša, če bo skrbela za skladni regionalni razvoj in če regionalne razlike ne bodo prevelike."