Ker so v Podravski regiji na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) po petih letih brez okužb pred kratkim potrdili nove okužbe z virusom Zahodnega Nila, strah pred komarji, za katere se zdi, da so v našem mestu vse bolj prisotni, še toliko bolj narašča. Bralka se je glede tega obrnila na naše uredništvo in pojasnila perečo situacijo: »Na Pobrežju imamo ogromno komarjev, ki vedno več krajanom ob pikih povzročajo zelo neprijetne boleče in pekoče rdeče lise in trde mehurčke. V določenih urah izhod iz stanovanja več ni možen.«

Tigrasti komarji se razširjajo tudi po Mariboru

V Sloveniji smo do sedaj zabeležili 41 vrst komarjev, od tega jih je 38 domorodnih, tri pa so tujerodne – to so tigrasti, japonski in korejski komar, pojasnjuje docentka Katja Adam z Oddelka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

V zadnjih letih so moteči predvsem dnevno aktivni tigrasti komarji (Aedes albopictus), ki jih prepoznamo po črni barvi z belimi progami. Za razmnoževanje potrebujejo le majhne količine stoječe vode, Drava pa za večjo prisotnost komarjev v mestu naj ne bi bila ključni dejavniki, pojasnjujejo na MO Maribor.

Adam razloži, da smo v delu leta, ko je po preteklih raziskavah število tigrastih komarjev največje. Tudi v prejšnjih letih je bilo tako, da je v obdobju od julija do septembra tigrastih komarjev največ. Tigrasti komarji so prisotni po skoraj celotni Sloveniji, največ pa jih je še vedno na Primorskem, v osrednji in jugovzhodni Sloveniji.

Komarji pri nas prisotni na vseh površinah in tudi podnevi

»Komarju so povsod, kjer je možno. Na javnih in privatnih površinah (tudi v gozdu) – omejitve ni. Priletijo tudi v stanovanja. Če imaš komarnike (kar je nujno), jih preneseš noter na sebi (lahko pa je transportnik tudi domača žival). Komarji so prisotni čez dan in zvečer!« je pojasnila bralka. O podobnem poročajo tudi bralci z območja Tezna, Studencev ter drugih predelov Maribora.

[[image_1_article_69562]]

Adam pojasnjuje, da število komarjev z leti ne narašča opazno, čeprav se morda tako zdi, odkar se je pri nas pojavil tigrasti komar, ki je bolj nadležen od ostalih vrst. Ta se namreč prehranjuje podnevi in jih zato ljudje tudi večkrat opazimo. Podnevi se hranita tudi drugi tujerodni vrsti pri nas, prisotnost ostalih vrst komarjev pa lahko zaznamo predvsem ponoči.

Pri številčnosti populacije komarjev je na splošno veliko odvisno od količine in razporeditve padavin predvsem v poletnem času. Če je količina padavin velika, potem to nudi ugodne razmere za razvoj komarjev, saj so ličinke in bube popolnoma vodni stopnji v njihovem razvoju. V letošnjem letu, ko je poletje zelo suho, tako ne opažajo pretirano povečanega števila komarjev, vsaj ne na lokacijah, kjer poteka monitoring, še dodaja Adam.

Uporaba biocidnih sredstev v zunanjem okolju ni upravičena

Omenjena bralka je naslovila še težavo zaščite pred komarji: »Potrebna je intenzivna uporaba repelentov proti komarjem na vseh mestih, ki so nepokriti z oblačili. Kar pa v večini primerov ne zagotavlja zadostne zaščite, saj komarji pikajo tudi skozi oblačila, mnogi repelenti pa tudi ne izpolnjujejo proizvajalčevih obljub.« Na MO Maribor poudarjajo, da je pri tem izzivu pomembno predvsem preventivno delovanje. Poleg tega NIJZ opozarja, da prisotnost in povečano število komarjev ne upravičuje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju z namenom, da se zmanjša njihovo število.

Slednji ukrep strokovnjaki hranijo za obdobja, ko bodo komarji morebiti tudi pri nas začeli intenzivneje prenašati bolezni. Višja zdravnica specialistka na NIJZ Eva Grilc je pojasnila, da se ob pojavu prvih primerov okužb z virusom Zahodnega Nila za škropljenje proti komarjem še ne bodo odločili. Če pa bi se pojavljali novi primeri, bi se v sodelovanju z drugimi pristojnimi institucijami morda lahko odločili tudi za kakšno dezinfekcijo.

Na občini dodajajo še naslednje: »Četudi nam gredo komarji skrajno na živce, je treba dodati, da so – verjeli ali ne – lahko tudi koristni. Komarji so hrana za številne ptice, žuželke, pajke, močerade, kuščarje, žabe, ribe in netopirje. Če omenjenim vrstam nudimo zatočišče v bližini doma, bo tudi komarjev manj.«

[[image_2_article_69562]]

Za zaščito so najboljši preventivni ukrepi

Komarji so slabi letalci, zato se od vira vode oddaljujejo le nekaj sto metrov. Zato je zelo pomembno, da ravnamo preventivno in upoštevamo naslednje nasvete, pojasnjujejo na NIJZ. Okolico hiše imamo pospravljeno in naokoli nikoli ne puščamo nepokritih zalivalk za rože, veder, odprtih plastenk, avtomobilskih gum in drugih majhnih posod, napihljivih bazenov in vodnih igrač, saj ostanki vode predstavljajo idealno gojišče za razmnoževanje komarjev. Prav tako ne pustimo, da se voda nabira na ponjavah in drugih platnih, ki se uporabljajo za prekrivanje.

Podstavkov za rože in drugih posod ne praznimo v kanalizacijske odtoke, temveč na zemljo ali zelenico, redno čistimo žlebove, sode in rezervoarje ter skrbimo za vodnjake in ribnike. Poleg tega je dobro tudi, da na okna namestimo mrežo proti komarjem ter nosimo svetla oblačila z dolgimi rokavi, ki pokrijejo čim večji del telesa, poudarjajo na MO Maribor. Na NIJZ svetujejo še, da uporabljajmo uradno potrjena sredstva za zaščito proti komarjem (repelente) in pri tem dosledno upoštevamo navodila proizvajalca.