Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je bila pod vodstvom red. prof. dr. Ane Vovk z oddelka za geografijo izvedena pilotna ureditev tako imenovanih deževnih vrtov. V sklopu projekta Modro-zelena infrastruktura za prebivalce Maribora, ki ga sofinancira Mestna občina Maribor, izvaja pa Inštitut za promocijo varstva okolja, je namreč poseben poudarek na deževnih vrtovih. 

Cilj razpisa je, da se ustvari nekaj novega, kar lahko kasneje koristi tudi širši javnosti

Ana Vovk, ki je tudi vodja Inštituta za promocijo varstva okolja, nam pojasni, da Mestna občina Maribor vsako leto objavi razpis za nevladne organizacije in, če je prijava uspešna, financira 80 odstotkov projekta, preostalih 20 odstotkov pa mora organizacija zagotoviti sama. Najvišji znesek, ki ga je mogoče prejeti, je 4 tisoč evrov. "Cilj razpisa je, da se ustvari nekaj novega, kar lahko kasneje koristi tudi širši javnosti. Torej ne gre le za delavnice ali predavanja, ampak za konkretne izvedbene projekte."

Naravna rešitev za stoječo vodo na parkirišču fakultete

Na parkirišču pri fakulteti, na Koroški cesti 160, je tako nastalo pet deževnih vrtov pod lipami, ki zadržujejo padavinsko vodo in v sušnem obdobju omogočajo dodatno oskrbo dreves. "Ker je zemljišče v lasti univerze, mi je rektor dal soglasje za izvedbo del. Gre za nov pristop - umeščanje vpojnih plasti iz peska, da se ob večjih padavinah voda lahko počasi ponikne in odteče. Na tem parkirišču je bil prej problem stoječe vode med betonskimi ploščami, saj površina ni bila ustrezno tlakovana. Zdaj je ta težava rešena, hkrati pa so zaščitene tudi korenine dreves, ki so jih prej pogosto poškodovala vozila. Pesek in prod delujeta kot zaščitni filter," še doda sogovornica. 

[[image_2_article_81801]]

Vsaka od lip ima sedaj okoli debla približno 60 centimetrov širok pas rodovitne zemlje. Zgoraj so sekanci, spodaj pa nova plast humusa. Okoli vsake lipe so izkopali plitek jarek, približno 20 centimetrov globok, ki omogoča, da se voda, ki je prej zastajala, zdaj počasi vpija v tla. Jarek je napolnjen s prodniki, zato voda ne stoji več na parkirišču.

Vse površine so zasajene s trajnicami - hojherami, ki s sposobnostjo vsrkavanja vode in barvno raznolikostjo prispevajo k kakovosti javnega prostora.

Nad restavracijo ob ploščadi pa je urejena tudi 20 metrov dolga in pol metra široka betonska greda z vgrajeno humusno in drenažno plastjo. Prej je bila povsem zatravljena in vizualno neprivlačna. "Tam se pogosto fotografirajo diplomanti in magistranti, zato smo želeli, da je okolje lepše urejeno. Prej je tam rasla le redka trava, ki ni zadrževala vode, zdaj pa so zasajene trajnice, prilagojene podnebnim spremembam. Te rastline vodo vežejo nase in jo postopno oddajajo v ozračje, obenem pa so dekorativne skozi vse leto. So odporne proti mrazu, primerne za naše okolje in imajo visoko ekosistemsko vrednost, saj v sebi zadržujejo vodo."

[[image_1_article_81801]]

Omenjene trajnice po približno dveh tednih ne potrebujejo več nobenega posebnega vzdrževanja. Zastirke iz sekancev in prodnikov preprečujejo rast plevela. "Projekt je zasnovan tako, da dolgoročno ne predstavlja dodatne obremenitve. Če bi katera rastlina propadla, jo bom sama nadomestila - za to sem se tudi osebno zavezala."

[[image_3_article_81801]]

Primer dobre prakse

Na vprašanje, ali obstaja interes, da bi tovrstne zasaditve opravili še kje drugje v mestu, Ana Vovk odgovori: "Da. Klicali so že iz Skupnosti občin Slovenije, po pobudi Mestne občine Maribor, da bi projekt predstavili kot primer dobre prakse in ga razširili tudi na druge lokacije - tako na zasebne kot javne površine. Težava pa je, da v miselnosti še vedno prevladujejo beton in druge stroge arhitekturne rešitve, po katerih rastline najprej v celoti odstranijo in jih potem znova sadijo. To pa zahteva precej daljši čas, kot da bi jih vgradili v obstoječe sisteme. Premalo je razumevanja za t. i. modro-zelene ureditve, ki imajo številne funkcionalne in okoljske prednosti."

[[image_4_article_81801]]

Odzivi tistih, ki so zasaditve že videli, so zelo pozitivni.