Ob 90. obletnici smrti Rudolfa Maistra, ki smo jo obeleževali 26. julija, ne moremo spregledati njegove ljubezni do slovenske besede in posledično tudi vse do danes ohranjene Maistrove knjižnice, ki je v Univerzitetni knjižnici Maribor.
''V Univerzitetni knjižnici Maribor domuje bogata osebna knjižnica Rudolfa Maistra. Maistrova knjižnica UKM obsega skoraj šest tisoč enot gradiva, ki je postavljeno po prvotni ureditvi. Knjižnica je kulturni spomenik državnega pomena,'' je s pripovedovanjem začela dr. Vlasta Stavbar, ki je skrbnica Maistrove knjižnice v UKM.
Ni zbiral vojaške literature, kar je v nasprotju z njegovo poklicno naravo
Publicist dr. Leopold Lenard je leta 1919 podal podrobnejši opis Maistrove knjižnice. Takrat je Maister že nekaj let prebival v Mariboru, kjer je hranil svojo celotno knjižnico. Lenardov opis razkriva tudi ureditev knjižnice: Maister je knjige razporedil v štiri omare. V prvi omari so bili starejši slovenski časopisi in listi, med drugim Ljubljanske novice, Bleiweisove novice, Danica Ilirska ter dijaška lista Zora in Vesna. Posebno pozornost je namenil jezikoslovnim in literarnozgodovinskim publikacijam. V drugi omari so bile zbrane slovenske pesniške zbirke, v tretji zgodovinska dela, kot na primer Valvasorjeva "Slava vojvodine Kranjske". Četrta omara je vsebovala starejše slovenske knjige, med njimi tudi Dalmatinovo Biblijo. Ob tem pa dr. Vlasta Stavbar dodaja naslednje: ''Z izjemo slovenske poezije, ki je bila pri zbiranju prva prioriteta, je vsebinski razpon gradiva knjižnice tako širok, da kaže na to, da Maister gradiva ni izbiral glede na tematiko. Izjema je le odsotnost vojaške literature, kar bi glede na njegovo poklicno kariero bilo pričakovati.''
Za podobo knjižnice po bibliotekarskih načelih je med letoma 1930–1935 skrbela prod. Silva Trdina. Po načelih sistema, ki ga je imela knjižnica v Maistrovem Mariborskem obdobju, je zopet dobila svojo podobo leta 2014.
Ohranitev knjižnice ni samoumevna
Po Maistrovi smrti sta lastnika knjižnice postala njegova sinova. Marca 1941 sta jo zaradi vojne nevarnosti preselila v Zagreb, kjer je bila skoraj odpeljana k Nemcem, a je to preprečilo posredovanje Otona Župančiča pri italijanskih oblasteh. Leta 1946 je Borut Maister knjižnico vrnil v Maribor in jo v zabojih izročil Pokrajinskemu muzeju.
Po preselitvi Univerzitetne knjižnice Maribor v novo stavbo leta 1988 so se začele priprave za sprejem Maistrove knjižnice. Leta 1989 so gradivo preselili v UKM, kjer so ga strokovnjaki pregledali in konzervirali. Leta 1997 so uredili poseben prostor za knjižnico, ki je bil financiran s pomočjo Ministrstva za šolstvo in šport ter Mestne občine Maribor.
Janko Glazer je zaslužen, da so knjige postale last UKM, saj je 1998 sklenil pogodbo o darovanju knjig s strani Maistrovih dedičev, ki so izročili 5970 enot knjižničnega gradiva.
Kot je povedala skrbnica Maistrove knjižnice dr. Vlasta Stavbar, je v knjižnici moč najti tudi Maistrov kip, ki je delo akademske kiparke Vlaste Zorko. Maistrovo zapuščino s ponosom in veseljem pokažejo obiskovalcem. ''Nahaja se v pritličju UKM in po predhodnem dogovoru je možen ogled posameznikov ali skupin,'' razlaga Stavbar.
[[image_1_article_68668]]
Kot vredno razglasitve za kulturni spomenik so jo ocenili že leta 1956
Leta 1948 so se knjige v 62 zabojih iz Gradca vrnile v Maribor. 1956 je posebna komisija predlagala, da se Maistrova knjižnica razglasi za kulturni spomenik, a žal je ta postopek ostal nezaključen vse do leta 2014. ''V letu 2014 je UKM ponovno začela z aktivnostmi za razglasitev Maistrove knjižnice za kulturni spomenik državnega pomena. Ta pomen je utemeljevala z obrazložitvijo, da ima Maistrova knjižnica izjemen pomen za Republiko Slovenijo ter posebno kulturno vrednost kot pomemben vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo ter kot spomin na izjemno osebnost Rudolfa Maistra. Vlada Republike Slovenije je leta 2018 razglasila Maistrovo knjižnico za kulturni spomenik državnega pomena,'' je z razlago nadaljevala Stavbar.
''Osebna knjižnica generala Rudolfa Maistra, ki je nastala na prelomu stoletja, je bibliofilska zbirka, zbrana na osnovi selekcijskih kriterijev, ki so vezani na slovensko nacionalno identiteto. Maister ni skušal zbrati le slovenskega slovstva, temveč je težil, da v celoti zajel vse publikacije, ki so bile izdane v slovenščini ali so jih izdali slovenski avtorji. Knjižna zbirka odseva slovenske nacionalne tendence tega obdobja in predstavlja Maistra kot izrazitega domoljuba,'' je zaključila Stavbar.
