Univerza v Mariboru in mariborska Fakulteta za zdravstvene vede sta na osnovi javnega poziva Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije pridobili sredstva za obsežno investicijo v širitev in obnovo fakultetnega objekta ter nakup sodobne specialne opreme. Gre za 12.013.974,25 evrov (z DDV), pridobljenih v okviru Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031, skupna vrednost projekta pa znaša še dobrih 15 tisoč evrov več. 

[[image_1_article_86040]]

Prizidek in prenova osrednjega trakta obstoječe stavbe

Projekt,  ki je del platforme Innovum, obsega gradnjo štirinadstropnega prizidka, namenjenega predvsem izvajanju pedagoškega procesa in zagotavljanju ustreznih delovnih pogojev za zaposlene. Prizidek bo umeščen ob obstoječi severni trakt stavbe ter deloma na območju sedanjega dvorišča in parkirišča. Sočasno poteka tudi prenova štirih etaž osrednjega trakta obstoječe stavbe, s poudarkom na vzpostavitvi sodobnega simuliranega kliničnega okolja. Skupno bo fakulteta pridobila približno 4.150 kvadratnih metrov novih oziroma prenovljenih površin.

Dekanica Fakultete za zdravstvene vede prof. dr. Mateja Lorber pravi, da gre za investicijo strateškega pomena in še posebej omeni prenovo tretjega in četrtega nadstropja, s katero so pridobili simulirano klinično okolje, ki v največji možni meri s simulatorji z visoko stopnjo resničnosti posnema realno okolje v bolnišnici ali zdravstvenem domu.

"S prostorsko stisko se soočamo že več let, zlasti odkar smo povečali število vpisnih mest. Poleg tega pripravljamo akreditacije novih študijskih programov, babištvo in fizioterapija, ter programe dodatnega strokovnega izpopolnjevanja, kar zahteva dodatne prostore tako za študente kot tudi za visokošolske učitelje."

Simulacijske lutke Jožica, Sussie in Viktoria 

Še posebej so na fakulteti ponosni na sodobno simulirano klinično okolje s specialno opremo v vrednosti približno 1,7 milijona evrov (brez DDV). Večji del opreme je že nameščen v prenovljenih prostorih, ki jih je v teh dneh obiskala naša ekipa. 

[[image_6_article_86040]]

Gre za najsodobnejše simulatorje z visoko stopnjo realističnosti, vključno s simulacijskimi lutkami, ki omogočajo prikaz različnih kliničnih stanj: od rutinskih postopkov do urgentnih in življenjsko ogrožajočih situacij. Simulacijske lutke imajo svoja imena. 

Prva je Jožica, ki simulira starejšo odraslo osebo. "To lutko, ki omogoča napredna učenja posegov in postopkov zdravstvene nege, uporabljamo tudi za paliativno oskrbo. Vemo, da danes tudi širše v družbi veliko govorimo o pomembnosti paliativne obravnave, zato želimo, da so naši študenti usposobljeni tudi na tem področju," nam je povedala predstojnica doc. dr. Nataša Mlinar Reljić. 

[[image_3_article_86040]]

Naslednjo lutko z visoko stopnjo resničnosti so poimenovali Sussie in zelo natančno simulira odraslo žensko. Omogoča spremljanje različnih vidikov zdravstvenega stanja; od gibanja zenic, dihalnih gibov, gibanja očesnega zrkla do različnih motenj ritma. "Študenti lahko pri tej lutki aplicirajo terapijo, delajo EKG, kateterizirajo, nastavljajo nazogastično sondo, oskrbujejo rano ... Lutka je povezana s programsko opremo in študenti se, medtem ko izvajajo določene negovalne intervencije, snemajo. Uporabljajo se tudi realistični zvoki v povezavi z učiteljem, ki je v sosednjem prostoru. Slednji simulira bodisi zdravnika, bodisi drugo medicinsko sestro, študenti pa po takšnem izvedenem simulacijskem scenariju naredijo refleksijo. To pomeni, da lahko študent sam, ko pogleda vizualni in avdio posnetek, oceni, v katerih veščinah je dober, kje je napredoval, in morda, katere so tiste veščine, pri katerih potrebuje še vajo. Študent lahko torej v varnem okolju naredi veliko ponovitev iste negovalne intervencije in s tem mu pravzaprav dvignemo samozavest in okrepimo njegovo sposobnost kritičnega odločanja."

[[image_4_article_86040]]

Simulatorji so tako ženskega kot moškega spola. V primeru spremembe spola jim zamenjajo spolne organe. 

Viktoria pa je visoko resničnostna lutka, ki omogoča spremljanje zdrave nosečnice, porodnice in otročnice. Spremlja jo visoko resničnostni novorojenček z nekaterimi dodatnimi modeli, ki prikazujejo različna patološka stanja, ki se na področju zdravstvene oziroma babiške nege pojavljajo v kliničnem okolju.

[[image_2_article_86040]]

"Takšno učenje zagotavlja, da v varnem okolju testiramo različne scenarije, ki so lahko zelo stresni tudi za zdravstvene delavce. Gre pa tudi za standardizirano učenje. To pomeni, da imajo vsi študenti enake možnosti učenja in se vsi srečajo s takšnimi scenariji, kar v realnem kliničnem okolju morda ne bi bilo mogoče."

[[image_5_article_86040]]

Nataša Mlinar Reljić še pojasni, da se z omenjenimi simulacijskimi lutkami srečajo že študenti prvega letnika, in sicer  v zimskem semestru. Na ta način lahko potem v letnem semestru že gredo, seveda pod nadzorom mentorja, v realno klinično okolje. 

Lutke dojenčkov z visoko stopnjo resničnosti 

Obiščemo še sosednji prostor, kjer je kabinet za zdravstveno nego otroka oziroma mladostnika. "Tukaj se študenti naučijo veščin rokovanja različnih negovalnih intervencij, diagnostično-terapevtskih posegov, ki jih izvajajo pri nedonošenčku, novorojenčku, dojenčku, malemu otroku. Zato je ta prostor zelo pomemben za klinično usposabljanje, ker se študenti pravzaprav naučijo tudi kritičnega odločanja, ki ga potem lahko uporabijo v realnem kliničnem okolju," še pove sogovornica. 

Delo v simulacijskem okolju poteka v malih skupinah, po deset študentov. Ves čas jih spremlja visokošolski učitelj, ki jih uči in tudi ocenjuje ter preverja njihovo osvojeno znanje.

Tudi dojenčki delujejo zelo realistično, prav tako so povezani s programsko opremo in omogočajo različne funkcije, kot na primer: gibanje očesnih zrkel, širino zenic, dihalne zvoke, različne ritme srca - normalne pa tudi patološke.

[[image_8_article_86040]]

Vmes je nadzorna soba 

Dodana vrednost pa je tako imenovana nadzorna soba, ki se nahaja med enim in drugim prostorom.

[[image_7_article_86040]]

"Namenjena je učitelju, da lahko preko zasenčenega stekla opazuje in ocenjuje študenta. Študentu na drugi strani pa omogoča, da ni neposredno izpostavljen opazovanju. Na ta način je razbremenjeno njegovo stresno okolje, recimo pri ocenjevanju. Poleg tega nam nadzorna soba tudi omogoča komunikacijo. Učitelj je lahko tudi zdravnik, ki podaja določena navodila glede terapije, lahko je tudi recimo drugi zdravstveni delavec, ki tudi dela v timu."

Nova vrhunska oprema za razvoj umetne inteligence v zdravstvu

Ob vsem omenjenem pa je Fakulteta za zdravstvene vede Maribor v okviru platforme Innovum pred kratkim kupila še dva zmogljiva računalnika. "Gre za vrhunsko opremo, namenjeno razvoju aplikacij s področja umetne inteligence v zdravstvu. Na fakulteti deluje močna raziskovalna skupina, ki razvija modele in programe ter dosega uspehe tudi na mednarodnih tekmovanjih. Nedavno so sodelovali na tekmovanju na Daljnem vzhodu, kjer so se izvrstno uvrstili tudi v konkurenci velikih držav, kot sta ZDA in Kitajska," pa pove prorektor Univerze v Mariboru prof. dr. Dean Korošak. 

Nadaljuje, da gre za neke vrste lokalno umetno inteligenco, s pomočjo katere bodo lahko raziskovalci lokalno razvijali velike jezikovne modele, torej na lastnih računalnikih, in ne v oblaku, kot je to običajna praksa. "To pomeni, da bodo ti modeli lahko namenjeni izključno uporabi v medicini in zdravstvu. Na Univerzi v Mariboru deluje tudi širše programsko jedro, ki se ukvarja z razvojem umetne inteligence v biomedicini." 

Spomnimo, da je Univerza v Mariboru vključena tudi v tovarno umetne inteligence, povezano s superračunalnikom, ki se gradi v bližini Dravskih elektrarn Maribor. "Prav ta skupina na Fakulteti za zdravstvene vede je aktivna v okviru slovenske tovarne umetne inteligence," zaključi Korošak. 

Do konca leta 2027 še novi prizidek 

Na zdajšnji gradbeni jami ob fakulteti bo do konca leta 2027 zrastel prizidek, s katerim bodo pridobili približno 2.000 kvadratnih metrov novih površin, namenjenih učilnicam za študente ter prostorom za visokošolske učitelje.

Projekt sicer vključuje tudi prenovo prvega in drugega nadstropja fakultete, ki pa bo po besedah dekanice Mateje Lorber manj obsežna, saj bodo tam še naprej predvsem prostori za visokošolske učitelje: "Tam ne bo potrebne toliko specializirane opreme in gradbenih prilagoditev kot pri prenovi tretjega in četrtega nadstropja." 

Fakulteta ima trenutno 120 vpisnih mest, ki so povezana tudi z možnostmi izvajanja kliničnih vaj. "Vpisna mesta so odvisna od razpoložljivosti mentorjev v kliničnem okolju in števila ur klinične prakse, ki jih morajo študenti opraviti. Če bodo pogoji to dopuščali, je povečanje števila vpisnih mest v prihodnje možno, vendar to ni odvisno zgolj od nas kot visokošolske institucije."