Lista za pravičen razvoj MČ in KS (LPR) poziva Vlado Republike Slovenije in poslanske skupine Državnega zbora k takojšnji spremembi Zakona o lokalni samoupravi (ZLS), saj opozarja na sistemske pomanjkljivosti, ki omogočajo županom ravnanje brez ustrezne odgovornosti. V pozivu izpostavljajo več primerov iz Mestne občine Maribor (MOM), kjer po njihovem mnenju prihaja do resnih zlorab in nespoštovanja pravne države.

Očitki, da krši načela demokratičnega odločanja, pravne države in spoštovanja institucij

LPR opozarja, da župan MOM Aleksander Arsenovič sistematično krši načela demokratičnega odločanja, pravne države in spoštovanja institucij. Med drugim trdijo, da naj bi:

  • Ignoriral javni poziv Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) k razrešitvi podžupana dr. Sama Petra Medveda zaradi kršenja integritete in zavajanja javnosti. Vse kršitve in z njimi povezane ugotovitve je potrdilo tudi Upravno sodišče RS, čigar sodba je pravnomočna in zoper njo ni rednih pravnih sredstev. Gre za neposredno neupoštevanje institucij RS.
  • Neupošteval sklepe mestnega sveta - župan vztrajno zavrača izvajanje sklepov, ki jih je mestni svet MOM sprejel z večino, konkretno 3 sklepe v zvezi z imenovanjem delavskih nadzornikov v Javnem holdingu Maribor (JHMB), pri čemer ZLS občinskim svetom ne nudi ustreznega pravnega sredstva za izvršitev sprejetih sklepov, če le-teh župan ne želi izvršiti.
  • Sprožil tožbo proti mestnemu svetu - župan je kot prvi župan v zgodovini Maribora sprožil sodni postopek proti lastnemu mestnemu svetu. Upravno sodišče je v sklepu II U 23/2024-22, s katerim je zavrnilo županovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero bi zadržalo izvajanje odloka, v katerem je določeno, da uresničevanje ustanoviteljskih pravic izvršuje mestni svet MOM, pojasnilo, da javna korist s takšno ureditvijo ni prizadeta, saj je mestni svet izvoljen kolektivni organ, ki odloča zgolj z večino glasov. Pri tem ni zanemarljivo, da je do danes porabil že več kot 80.000 evrov proračunskega denarja za odvetniške stroške, pravnih mnenj in sodnih taks.
  • Priznal storitev kaznivih dejanj v več primerih sporazumov s tožilstvom. Župan MOM naj bi v zadnjih letih sklenil tudi tri sporazume s tožilstvom, v katerih je priznal storjena kazniva dejanja. Ker so poravnave zaupne, uradna vsebina le-teh javnosti ni poznana. Pri tem opozarjajo, da so določbe za prenehanje mandata iz razloga obsodbe za kaznivo dejanje premalo stroge in bi jih bilo potrebno spremeniti. 

Ti primeri kažejo, da trenutna zakonodaja županu omogoča široko polje delovanja brez realnih možnosti sankcioniranja, tudi kadar sistematično krši voljo mestnega sveta kot izvoljenega predstavnika ljudstva in ne spoštuje odločitev ključnih državnih institucij v RS, opozarjajo na LPR.

Nujno potrebne spremembe?

LPR poudarja, da gre za širši problem, ki presega mariborski primer. Zaradi pomanjkanja zavor in ravnovesij v sistemu lokalne samouprave je po njihovih besedah mogoča zloraba oblasti in spodkopavanje demokratičnih procesov.

Zato zahtevajo spremembo ZLS z naslednjimi poudarki:

  • Določitev obveznosti župana, da izvršuje sklepe mestnega sveta in posledice, če tega ne stori (npr. začasna zadržanost pristojnosti, uvedba disciplinskega postopka, začetek postopka razrešitve).
  • Vzpostavitev nadzornega in sankcijskega mehanizma, ki bi omogočil ukrepanje države ali nadzornih institucij, ko župan ne spoštuje odločitev KPK ali drugih pristojnih organov.
  • Ureditev razmerja med izvršilno in predstavniško oblastjo v občinah (torej županom in izvoljenim mestnim svetom), da se prepreči samovolja županov in zagotovi demokratična legitimnost odločanja.

LPR se zavzema tudi za uvedbo možnosti odpoklica župana z referendumom, po vzoru ureditve v Republiki Hrvaški, kjer je za razpis referenduma dovolj 20 % podpisov volivcev ali dvotretjinska večina članov občinskega sveta.

Ob zaključku svojega poziva LPR zahteva, da se vlada in poslanske skupine v roku enega tedna javno opredelijo do ravnanj mariborskega župana in da se predlog sprememb ZLS uvrsti med zakonodajne prioritete. Prepričani so, da je nujno zagotoviti učinkovite rešitve z dialogom med državo, lokalnimi skupnostmi in strokovno javnostjo.