Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je včeraj v Mariboru razkrilo osnutek strategije regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050, s katero želi država začrtati dolgoročno pot v bolj konkurenčne, odporne in uravnoteženo razvite regije. Dokument, ki je že v medresorski vladni obravnavi, v ospredje postavlja ekonomsko preobrazbo regij, rast produktivnosti ter ustvarjanje kakovostnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo po vsej državi.
Večina delovnih mest, vlaganj v razvoj in naložb še vedno v osrednjeslovenski regiji
Državni sekretar, pristojen za regionalni razvoj na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov nam je pojasnil, da v sedanji ureditvi regijskega sistema opažajo veliko neskladij, predvsem z vidika koncentracije delovnih mest, vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije ter koncentracije tujih neposrednih naložb.
[[image_2_article_84740]]
"Vse to je večinoma osredotočeno v osrednjeslovensko razvojno regijo, ki vsrka večino delovnih mest, sredstev za raziskave, razvoj in inovacije ter tujih neposrednih naložb, kar se posledično odraža tudi v višji kakovosti življenja. S to strategijo si prizadevamo, da bi v vse razvojne regije pripeljali visoko kakovostna delovna mesta, čim bliže domu, in to v zdravem, varnem in zelenem okolju, z dobro dostopnostjo do storitev, ki bogatijo življenje."
Glavno mesto ustvari približno 20 milijard evrov bruto dodane vrednosti, podravska razvojna regija, ki ima celo okoli 30 tisoč prebivalcev več, pa zgolj 8,6 milijarde evrov. "Pri čemer se je potrebno zavedati, da je bil Maribor nekoč pomembno gospodarsko in industrijsko središče. Prav tu se kažejo velike razvojne razlike in razlika v gospodarski moči med regijami. Prav zato želimo s strategijo te izzive nasloviti, da se okrepijo Maribor, Koper, Novo mesto in druga regijska središča ter se posledično okrepi celotna država."
"Če želimo dvigniti državo kot celoto, potrebujemo tudi močan Maribor in druga regionalna središča"
V nadaljevanju Đurov poudari, da je Slovenija na evropski lestvici produktivnosti šele na 16. mestu. Eden od ključnih razlogov za to je tudi neskladen regionalni razvoj. "Ena sama razvojna regija ne more vleči celotne države navzgor. Zato želimo okrepiti vseh 12 razvojnih regij in zagotoviti kakovostna delovna mesta, kar bo pozitivno vplivalo tudi na produktivnost in naš položaj znotraj Evropske unije. Naša soseda Avstrija to zelo uspešno izvaja. Poleg Dunaja ima več močnih gospodarskih središč, kot so Gradec, Linz in Salzburg, ki presegajo avstrijsko povprečje. V Sloveniji pa je trenutno gospodarsko močna predvsem Ljubljana. Če želimo dvigniti državo kot celoto, potrebujemo tudi močan Maribor in druga regionalna središča."
"Zdaj vsak dan v Ljubljano migrira 115 tisoč ljudi, ki posledično preživijo ure in ure v avtomobilih, tega časa pa ne morejo nameniti družini, prostemu času ali večji produktivnosti na delovnem mestu. Če se nekdo dnevno vozi tudi po pet ur, lahko hitro izračunamo, koliko izgubljenega časa to pomeni na teden, mesec in leto."
Tako imenovani policentrični razvoj bomo po mnenju našega sogovornika ustvarili predvsem z delovnimi mesti: "Želimo, da imajo ljudje delovna mesta tam, kjer živijo - znotraj posamezne razvojne regije, ne pa da se vsak dan vozijo 100 ali 200 kilometrov, bodisi v osrednjo Slovenijo bodisi celo v sosednjo Avstrijo. Cilj je, da ima vsak možnost delati čim bližje domu. V strategiji smo kot orientacijo zapisali približno 35 kilometrov oziroma 35 minut vožnje, vendar je bistvo v bližini delovnega mesta."
[[image_1_article_84740]]
Odgovornost za delovna mesta je na nas vseh
Da bomo ustvarili nova delovna mesta, je odgovornost nas vseh, je prepričan Đurov. "Tako vlade, lokalnih skupnosti kot gospodarstva, znanosti in izobraževalnega sistema. Vse ukrepe moramo povezati v celoto. Zato smo strategijo tudi predstavili v obliki kroga - vse je povezano in prepleteno. Zagotoviti moramo ustrezno izobraževanje in priložnosti, da naši talenti ostanejo doma in ne odhajajo drugam."
Sogovornik nadaljuje, da je velika odgovornost tudi na posameznih županih. Občine so namreč prve, ki skrbijo za dostopnost storitev in kakovost življenja prebivalcev. V sodelovanju z vsemi deležniki pa verjamem, da bomo te cilje lahko uresničili."
Jevšek: Regije bodo v prihodnje potrebovale zgodbe, ki 'štrlijo' iz povprečja
Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je na predstavitvi strategije na včerajšnjem dogodku Močne regije, močna Slovenija med drugim povedal, da bodo posamezne regije v prihodnje potrebovale zgodbe, ki 'štrlijo' iz povprečja.
"To so predvsem tiste zgodbe, ki bodo na podlagi novih tehnologij, znanstvenih dosežkov in boljše konkurenčnosti razvojne regije dvignile iz povprečja. Da bodo v malih in srednjih podjetjih proizvajali produkte z visoko dodano vrednostjo. Tisto, kar šteje v državi, Evropi in v svetu. Prepričan sem, da nujno potrebujemo kolesarske steze, kanalizacijo, zdravo pitno vodo in podobno, ampak to več ne more biti prioriteta financiranja regij v prihodnje. Večino te infrastrukture smo zgradili, sedaj pa se moramo osredotoči na nekaj, kar bo prinašalo dodano vrednost in pritegnilo visoko izobražene kadre. Da bodo ostali tam, kjer so doma, v regijah. Da bodo tam ustvarili družine, imeli stanovanja in živeli kakovostno življenje. Če bomo imeli produktivno proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo, potem bomo lahko ustvarjali tudi kulturo, šport in vse ostalo, kar človek potrebuje za kakovostno življenje," je pojasnil za naš medij.
[[image_3_article_84740]]
Uspešne zgodbe tudi v Podravju
Jevšek je prepričan, da imamo uspešne zgodbe tudi v Podravju. Veliko je malih in srednjih podjetij, ki uspešno upravljajo svojo dejavnost, vendar se mora regija kot celota še dodatno dvigniti. "Sam sem obiskal kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo. Ta podjetja so pravzaprav dobri vzorniki velikemu številu bodočih podjetnikov. Nenazadnje tudi zaradi tega podravska regija veliko vlaga v znanost in znanje. Projekt Innovum, ki je pravzaprav eden najbolj izdatno financiranih projektov, je namenjen vzpostavitvi fakultet in univerzitetnih dejavnosti v okviru Univerze v Mariboru. Predstavlja dobro podlago za izobraževanje znanstvenikov ter visoko izobraženega strokovnega kadra."
Inštitucije iz osrednjeslovenske regije za izvajanje projektov uspešneje prijavljajo na razpise
Zastavlja se vprašanje, zakaj je toliko razvojnih, tudi evropskih sredstev, usmerjenih predvsem v osrednjeslovensko regijo? Zakaj jih v večji meri ne prejmejo tudi ostale regije? "Evropska sredstva so v osnovi namenjena predvsem vzhodni kohezijski regiji. Tudi v naslednji finančni perspektivi bo tako. Vendar je žalostno to, da se inštitucije iz osrednjeslovenske regije za izvajanje projektov uspešneje prijavljajo na razpise. Posledično se denar kanalizira predvsem v osrednjeslovensko regijo. Menim, da je to treba spremeniti. Tako, da se inštitucije zunaj Ljubljane, kjer imamo veliko univerz in znanstvenih ustanov, boljše pripravljajo na projekte."
Kaj bodo naslednji koraki?
Kaj pa bo potrebno storiti, da omenjeno ne bo ostala zgolj mrtva črka na papirju? Srečko Đurov odgovori, da po sprejemu strategije sledijo regijske strategije in nato priprava akcijskih programov na državni in regionalni ravni. V njih bodo opredeljeni ključni ukrepi in projekti, ki bodo prinesli nova delovna mesta. "Regije moramo narediti konkurenčne, povezane in odporne ter jih učinkovito upravljati."
[[image_4_article_84740]]
Zakon je že v državnem zboru, strategija pa gre zdaj v medresorsko usklajevanje. Pričakujejo, da bo v mandatu te vlade sprejeta tako na ravni vlade kot tudi v državnem zboru.
