Danes je preko spleta potekala tiskovna konferenca, na kateri so organizatorji predstavili podrobnosti pred začetkom 2. festivala ZIZ in 7. podelitve nagrad GALA ZIZ. Osrednja tema letošnjega festivala bo položaj prekarnih delavcev. Festival se bo s preddogodkom pričel v nedeljo, 22 novembra, in bo trajal vse do petka, 27. novembra. Na tiskovni konferenci so sodelovali Barbara Polajnar, umetniška vodja in producentka festivala, Simon Žlahtič, izvršni producent festivala in Jan Podbrežnik, prevajalec in voditelj podelitve nagrad Gala ZIZ.
Prvo dejanje festivala bo nedeljski pogovor z Birgit Fritz, avtorico knjige z naslovom InExActArt: Autopoietsko gledališče Augusta Boala, ki jo je v slovenščino prevedel Jan Podbrežnik. Poleg omenjenih bosta pri pogovoru sodelovali tudi urednici knjige, Barbara Polajnar in Urša Adamič. Ponedeljek bo v znamenju otvoritve in predstavitve ZIZ koledarja 2021 ter Stand-up predstave Renata Volkerja z naslovom »Zarotnik.«
»Prekarci so vselej postavljeni na stran«
»Osrednja tema letošnjega dogajanja je položaj prekarnih delavcev, ki v času epidemije oz. izrednih stanj doživljajo največje krivice, saj običajno najpogosteje potegnejo krajši konec. Ideja ZIZ koledarja je pokazati telesa kot stvari, ki jih lahko postaviš na palete in jih shraniš v skladiščih. To sovpada z dojemanjem prekarnih delavcev kot enot blaga, kar je v skladu z neoliberalno doktrino. Prekarci so vselej postavljeni na stran in čakajo na boljše čase oz. na nov zalet gospodarstva.Prizori teles, ovitih v folijo v naravi, kažejo na kontrast, v katerem je slednja veliko bolj svobodna. Delavec se je v zadnjih letih iz osebe s socialnimi pravicami prelevil v pravni subjekt brez dopusta in ostalih pravic, saj lahko le tako sodeluje v ekonomskih tokovih,« je dejal Simon Žlahtič.
Osrednja tema letošnjega dogajanja je položaj prekarnih delavcev, ki v času epidemije oz. izrednih stanj doživljajo največje krivice, saj običajno najpogosteje potegnejo krajši konec. Ideja ZIZ koledarja je pokazati telesa kot stvari, ki jih lahko postaviš na palete in jih shraniš v skladiščih. To sovpada z dojemanjem prekarnih delavcev kot enot blaga, kar je v skladu z neoliberalno doktrino.
Dogajanje v torek in v sredo bo v znamenju pogovorov z izvajalci in ustvarjalci, ki so v sezoni 2019/2020 ustvarjali gledališče zatiranih. Gre za režiserje in performerje, kot so Vito Weiss, Uroš Kaurin, Mare Bulc, Jaka Vojevec in Jaša Jenull. »Z njimi bomo spregovorili o vsebinah predstav in nanje skušali odpreti nove perspektive, saj menimo, da je to potrebno za boljše izobraževanje in spoznavanje publike. Odločili smo se, da ne bomo predvajali posnetkov, saj menimo, da mora gledališče ostati izkušnja v živo, ki se odvija v gledališkem prostoru,« je povedala Barbara Polajnar.
»Alternativa mora zmeraj obstajati«
Posebna pozornost bo namenjena tudi položaju producentov, ki bodo podrobneje osvetlili dogajanje v mariborski alternativni gledališki produkciji. Potekala bo tudi okrogla miza, na kateri bodo sodelovali Ivan Lorenčič, ravnatelj II. gimnazije Maribor in predstavnik English Student Theatra, Nika Bezeljak in Zoran Petrovič iz nevladne organizacije Moment Maribor, samozaposlena v kulturi Tanja Cvitko in Tomaž Podbevšek, ki bo predstavljal soorganizatorico festivala Pekarno Magdalenske mreže.
Alternative zmeraj morajo obstajati. V primeru gledališča in umetnosti je to drugačen način razmišljanja, delovanja in iskanja poti, ki odpirajo dodatno kreativnost, družbeno kritičnost in refleksijo obstoječega stanja. Zato se mi zdi ključno, da tovrstna umetnost obstaja, saj ponuja drugačne perspektive in v metodološkem smislu išče nove načine raziskovanja. Njena odsotnost bi pomenila velik manko za družbo in vsakršno alternativo, ki mora biti zmeraj prisotna.
Umetniško vodjo in producentko Barbaro Polajnar smo ob tem vprašali, kaj bi družba izgubila, če alternativne gledališke produkcije ne bi bilo. »Alternative zmeraj morajo obstajati. V primeru gledališča in umetnosti je to drugačen način razmišljanja, delovanja in iskanja poti, ki odpirajo dodatno kreativnost, družbeno kritičnost in refleksijo obstoječega stanja. Zato se mi zdi ključno, da tovrstna umetnost obstaja, saj ponuja drugačne perspektive in v metodološkem smislu išče nove načine raziskovanja. Njena odsotnost bi pomenila velik manko za družbo in vsakršno alternativo, ki mora biti zmeraj prisotna.«
Zadnji dan festivala bo minil v znamenju radijskih iger Ema in Maš ogenj, ki jima bodo poslušalci lahko prisluhnili na valovih Radia Marš.
Letos zgolj podelitev ZIZ prstana
Zastor na dogajanje pa bo dokončno padel v soboto, ko bodo podelili ZIZ prstan, ki bo za razliko od prejšnjih let tokrat glavna nagrada. »Gala podelitev ZIZ prstana se bo odvijala v duhu časa. Zagotovo pa ne bomo tiho in nočemo biti tiho, saj bomo navkljub prepovedi kulturnih prireditev dogodek vseeno izvedli v živo in na varni distanci,« je dejal voditelj Gala ZIZ Jan Podbrežnik.
Vse spletne povezave do dogodkov bodo dostopne na spletni strani Kolektiva ZIZ in na njihovi Facebook strani.
Za konec nas je zanimalo še, ali je koncept gledališča zatiranih rezerviran zgolj za naturščike (kot je to praksa pri nas) ali v njem sodelujejo tudi profesionalni igralci. »V praksi je gledališče zatiranih namenjeno tako amaterskim kot tudi profesionalnim igralcem, vendar je med slednjimi morda res bolj razširjeno. Brazilski režiser Augusto Boal je omenjeno zvrst pričel s svojo gledališko skupino, kar pomeni, da je delal s profesionalci, a se je zadeva nato razširila,« je dejala Polajnarjeva.
