Poslanec Stranke Alenke Bratušek (SAB) Andrej Rajh je pred časom opozoril na anomalije pri energetskih sanacijah mariborskih osnovnih šol. Večina je že bila deležna energetske sanacije, kar pomeni, da so na stavbi naredili novo fasado, med nesaniranimi objekti pa ostajajo Osnovna Šola Tabor I, ter osnovni šoli Borcev za severno mejo in Gustava Šiliha v Mariboru. Slednja izvaja prilagojen program za otroke in mladostnike iz kar tridesetih občin, ki pa po besedah Andreja Rajha ne prevzamejo odgovornosti, da bi prišlo do energetske sanacije: »Številne osnovne šole v manjših krajih so že obnovili, teh pa ne, kar je nesprejemljivo. Še najbolj bode v oči dejstvo, da obnove niso izvedli na Osnovni šoli Gustava Šiliha, ki jo obiskuje okrog 300 otrok iz približno 30 manjših občin, kjer imajo obnovljene osnovne šole, na tej šoli pa so okna še iz leta 1980,« opozarja Andrej Rajh in obenem razlaga, da je gre za napako, do katere je prišlo v mandatu, ko je bil na sedežu občine Andrej Fištravec. »

Številne osnovne šole v manjših krajih so že obnovili, teh pa ne, kar je nesprejemljivo. Še najbolj bode v oči dejstvo, da obnove niso izvedli na Osnovni šoli Gustava Šiliha, ki jo obiskuje okrog 300 otrok iz približno 30 manjših občin, kjer imajo obnovljene osnovne šole, na tej šoli pa so okna še iz leta 1980.

Takrat je občina delovala kot javno-zasebno partnerstvo s podjetjem Petrol, kjer so sami izbrali, kaj bodo obnovili in kaj ne. Občina je z energetskimi prihranki poplačala energetsko sanacijo, potem ko so pri Petrolu naredili izračune in videli, da se jim obnova Osnovne šole Gustava Šiliha očitno ne izplača. Kljub temu, da je celo mestni svet takrat sprejel sklep, da se mora šola v celoti sanirati, so na občini sklenili drugače,« pojasnjuje Rajh in poudarja, da bo neskladja izpostavil na odboru za šolstvo.

Prihodnost energetskih sanacij nejasna

Na Mestni občini Maribor (MOM) odgovarjajo, »da je bilo v Investicijskem programu energetske sanacije javnih objektov v lasti Mestne občine Maribor vključenih 24 objektov v lasti MOM, ki so na osnovi analiz, energetskih pregledov in energetskih kazalnikov izkazovali prednostno obravnavo. Osnovni namen investicije so bili funkcionalno izboljšanje in povečanje energetske učinkovitosti objektov ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prašnih delcev«. V okviru sanacij po sistemu javno-zasebnega partnerstva s podjetjem Petrol kot zasebnim partnerjem oziroma koncesionarjem so bile izbrane stavbe, kjer so bile energetske sanacije najbolj nujne in ki imajo največji potencial energetskih prihrankov, ter jih je bilo glede na finančni obseg tudi mogoče izvesti.

Letos bodo energetsko obnovili okna v pritličju OŠ Gustava Šiliha, ostale energetske sanacije pa načrtujejo do leta 2023.

Osnovna šola Borcev za severno mejo je bila tako delno energetsko obnovljena v letu 2013, še odgovarjajo na MOM. Rajh nadalje opozarja, da so pri Mestni občini Maribor (MOM) sicer oddali vlogo na poziv eko sklada za sanacije preostalih osnovnih šol, a proračun Ministrstva za okolje in prostor ne predvideva njihove obnove, sredstva preteklega eko sklada pa so ostala celo neporabljena. Na MOM odgovarjajo, da bodo »letos energetsko obnovili okna v pritličju OŠ Gustava Šiliha, ostale energetske sanacije pa so v načrtu do leta 2023«. Na vprašanje, kjer bodo zagotovili ustrezna sredstva za realizacijo, odgovarjajo, da so načrti vezani na razpise v letih 2021 in 2022.