V Mariboru že več kot desetletje deluje poseben projekt mestne samooskrbe: Urbani eko vrtovi, ki so nastali kot odgovor na željo prebivalcev po lastnem koščku zemlje sredi mesta. Gre za prostor, kjer lahko ljudje pridelujejo svojo hrano, hkrati pa se družijo s sosedi in preživljajo čas v naravi. Med mestnimi bloki tako namesto mestnega vrveža nastaja skupnost, povezana z vrtnarjenjem, ekologijo in sodelovanjem.
Zaradi velikega zanimanja se je projekt razširil
Zgodba urbanih vrtov se je začela leta 2012, ko je Maribor nosil naziv Evropske prestolnice kulture. V okviru projekta Urbane brazde in ob podpori društva Varuhi semen so prvi vrtovi zaživeli v mestni četrti Radvanje. Zanimanje je bilo veliko, zato so se zelene površine kmalu razširile še v Novo vas. Pobuda, ki je sprva nastala kot projektna ideja, se je hitro razvila v pravo skupnostno gibanje.
Vrtičkarji so ustanovili Društvo Urbani eko vrt in z Mestno občino Maribor sklenili poseben dogovor. Zemljišča so dobili v najem po simbolični ceni, v zameno pa skrbijo za skupno upravljanje in urejenost celotnega območja.
Danes Urbani eko vrtovi predstavljajo veliko več kot le prostor za pridelavo hrane ... Več na Slo24.si: Kako sredi mesta pridelati svojo hrano?
Posebnost teh vrtov je tudi ekološki certifikat - gre za prvi skupnostni urbani vrt v Sloveniji, ki deluje po strogih pravilih ekološkega kmetovanja, brez uporabe umetnih gnojil in pesticidov.
