Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, ki je v letu 2024 zabeležil 130 let delovanja, je pomembna strokovna institucija, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in ima ključno vlogo pri razvoju kmetijstva in podeželja v Podravju in širše v severovzhodni Sloveniji. Zaposleni v zavodu, teh je trenutno okoli 50, svetujejo kmetovalcem, vinogradnikom, sadjarjem in drugim o sodobnih kmetijskih praksah, trajnostnem pridelovanju, upravljanju kmetijskih površin ... 

Nove prostore iskali v Mariboru, našli pa v Pesnici

Po več kot stoletju delovanja v Mariboru, na Vinarski ulici 14, se bo institucija kmalu preselila na na novo lokacijo - v nekdanje prostore Občine Pesnica, katerih lastnik je Komunaprojekt, zavod pa bo tam najemnik.

Direktorica Kmetijsko gozdarskega zavoda Irena Leonida Kropf ob tem pove, da bo njihovo poslanstvo ostalo enako: prenos znanja na strokovnih izobraževanjih, svetovanje v kmetijski dejavnosti, prenos tehnoloških dognanj v prakso in podpora kmetovalcem. "Konec leta se selimo v Pesnico, ki je od trenutnega sedeža zavoda oddaljena osem kilometrov. Želeli smo ostati na sedanji lokaciji, morda tudi v sinergiji delovanja z Biotehniško šolo Maribor, vendar žal nihče ni prisluhnil našim predlogom o sodelovanju. Ime zavoda, strokovnost zaposlenih in podpora kmetovalcem ostajajo enaki. Spreminja se le lokacija. Še naprej bomo zanesljiv partner slovenskemu kmetijstvu, predvsem naših uporabnikom."

Selitev je predvidena konec leta 2026, na Vinarsko ulico14 pa po njihovi selitvi prihaja Biotehniška šola Maribor, ki je upravljalec objekta. Njegov lastnik je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Eden večjih izzivov je ravno zagotavljanje ustreznih pogojev za delovanje javne službe kmetijskega svetovanja. "Prav dolgoročno zagotovljanje prostorov je bil glavni razlog za selitev konec leta 2026. V mesecu novembru smo bili v postopku pridobivanja koncesije za izvajanje delovanja javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS). Eden izmed pogojev je bilo tudi dokazilo, da imamo za naslednja leta zagotovljene ustrezne prostore. To je razlog, da smo bili prisiljeni poiskati trajnejšo in celostno rešitev prostorske problematike. Pri iskanju nove lokacije je bil poseben poudarek namenjen zagotavljanju ustreznih pogojev za nadaljnje delovanje laboratorijev (pedološkega, enološkega in semenskega), možnosti hrambe kmetijske mehanizacije, dobri dostopnosti do novih prostorov ter možnosti uporabe velikega števila parkirnih prostorov za uporabnike naših storitev in zaposlene. Selitev vseh oddelkov iz sedanje lokacije na Vinarski 14 ter možnost uporabo večnamenske dvorane v neposredni bližini nove lokacije za namen izobraževanj in strokovnih srečanj v stavbo, kjer je nekoč delovala Občina Pesnica, bo omogočala dolgoročno, celostno in nemoteno delovanje zavoda."

[[image_2_article_84795]]

Zanimalo nas je, ali bo selitev v Pesnico priložnost za širitev njihovih dejavnosti. Irena Leonida Kropf odgovarja, da je to v veliki meri odvisno od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter njihovega ustanovitelja, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. "Delo oddelkov poteka po potrjenih letnih in večletnih programih dela, ki jih potrjuje MKGP in KGZS, razvoj na posameznih oddelkih pa je odvisen tudi od potreb kmetijstva in potreb naših uporabnikov, kmetij na območju delovanja zavoda. Vizija delovanja zavod je ostati vodilno kmetijsko izobraževalno in svetovalno središče v Podravju, kar bomo dosegli z razvijanjem številnih novih področij znotraj kmetijske dejavnosti in neprestanim usposabljanjem strokovnega kadra. Pri tem nam bodo pomagale mnoge dolgoletne poslovne povezave z raziskovalnimi inštitucijami v Sloveniji in tujini."

Od prvega laboranta do osrednje kmetijske ustanove

Začetki zavoda segajo globoko v konec 19. stoletja, v čas, ko so vinograde na Štajerskem pustošile posledice trtne uši, kmetijstvo pa je nujno potrebovalo strokovno podporo. Zamisel o ustanovitvi kmetijske strokovne institucije v Mariboru se je začela oblikovati junija 1892, ko je deželna vlada v Gradcu pripravila predlog za ustanovitev zavoda v okviru Deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru. Le nekaj mesecev kasneje, novembra istega leta, je predlog potrdilo kmetijsko ministrstvo na Dunaju. Dobro leto zatem, 8. januarja 1894, je zavod tudi dejansko začel delovati z zaposlitvijo prvega laboranta - s tem pa je zaživela Kmetijska kemična deželna preizkusna postaja za vino in sadje, neposredna predhodnica današnjega Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Sprva so se na postaji ukvarjali predvsem s kemičnimi analizami tal za vinogradnike, ki so obnavljali vinograde po katastrofalnih posledicah trtne uši. Sčasoma se je dejavnost širila: k analizam tal so se pridružile analize vin, gnojil, semena in živil. Hkrati je rasla tudi vloga zavoda kot strokovnega sogovornika kmetov.

Ustanova, ki je preživela šest držav

Zavod je skozi desetletja večkrat spreminjal ime: od postaje, inštituta do zavoda in tudi lokacijo delovanja. Z Gosposvetske ceste 12 se je preselil na Vinarsko ulico 14, kjer je deloval v kar šestih različnih državnih ureditvah in nazadnje v samostojni Sloveniji. Pomemben mejnik predstavlja leto 1967, ko se je ustanova preimenovala v Kmetijski zavod Maribor. Leta 1970 je bil ustanovljen oddelek za obrambo pred točo, leta 1982 pa je zavod že deloval kot strokovno-pospeševalna in razvojna institucija za potrebe kmetijske proizvodnje v družbenem in zasebnem sektorju ter zaposloval 25 ljudi.

Prelomno obdobje je bilo leto 1990, ko se je zavodu priključila kmetijska pospeševalna služba iz zadružnih organizacij, ki se je preoblikovala v sodobno svetovalno dejavnost.

Leta 2001 je sledila celovita reorganizacija kmetijskih zavodov v Sloveniji: Kmetijski zavod Maribor je dobil novega ustanovitelja in se na podlagi Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije preimenoval v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Maribor. V tem času sta se zavodu pripojila še SC Maribor in STS Ivanjkovci.

Most med znanostjo, kmetijsko politiko in prakso

Čeprav so se okoliščine skozi desetletja močno spremenile, se je poslanstvo zavoda ohranilo. Tako nekoč kot danes je njegova osrednja naloga svetovanje, izobraževanje in prenos znanja v prakso. V preteklosti je imel zavod pomembno vlogo pri organizaciji kmetij, zlasti v času socialistične Jugoslavije, ko so bile kmetije pogosto povezane v zadruge ali kolektive. Zavod je skrbel za strokovno vodenje, načrtovanje pridelave, nadzor kakovosti, vodenje evidenc ter izvajanje državnih politik in subvencij. Pomemben del njegovega dela so bile tudi raziskave in sodelovanje z inštituti pri uvajanju novih sort in tehnologij ter pomoč kmetom pri povezovanju s trgom.

[[image_3_article_84795]]

Danes je zavod predvsem most med znanostjo, kmetijsko politiko in prakso. Njegova posebnost je izjemno močna specialistična struktura. V Javnih službah kmetijskega svetovanja (JSKS) ima celo več specialistov kot splošnih svetovalcev, kar ga postavlja ob bok najbolj strokovno razvitim zavodom v Sloveniji.

Strokovna podpora od lokalne do državne ravni

Zavod danes deluje na šestih oddelkih in zaposluje približno 50 ljudi. Največji je oddelek JSKS z 21 kmetijskimi svetovalci in specialisti. Območje delovanja obsega približno 3.500 kmetij, od tega je okoli 2.200 aktivnih, s katerimi zavod redno sodeluje. Specialisti sadjarstva pokrivajo severovzhodno Slovenijo in delujejo tudi na območjih zavodov Ptuj in Celje. Vinogradniška specialistična služba deluje v vinorodnem okolišu Štajerska Slovenija, svetovanje za vinarstvo pa pokriva celotno Vinorodno deželo Podravje, vključno s Prekmurjem. 

Svetovanje zajema poljedelstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, ekonomiko kmetij, razvoj podeželja, ekološko kmetovanje, varstvo rastlin, kmetijske gradnje, predelavo sadja in zelišč ter ukrepe skupne kmetijske politike. V praksi to pomeni individualna svetovanja, terenske obiske, skupinske oblike dela, pomoč pri subvencijah, projektih in poslovnih načrtih ter stalno izobraževanje kmetov.

Analize vina, tal in rastlin 

Pomemben del zavoda predstavlja akreditirani laboratorij, ki izvaja analize vina, tal in rastlin, spremlja dozorevanje grozdja v vinorodni deželi Podravje ter skrbi za strokovni nadzor kakovosti vina in drugih pijač. "Vzorce lahko prinašajo tako večji pridelovalci kot tudi vrtičkarji, ki jih k temu posebej spodbujamo," pojasni sogovornica. Oddelek za varstvo rastlin ima ključno vlogo pri spremljanju škodljivih organizmov in obvladovanju karantenskih bolezni, med katerimi je v zadnjih letih posebej izpostavljena zlata trsna rumenica.

[[image_1_article_84795]]

"Smo javna služba, namenjena kmetovalcem, zato smo jim ves čas na voljo. Naše delovanje je močno povezano z značilnostmi okolja in zgodovino. Območje okoli Maribora ima dolgo tradicijo vinogradništva in sadjarstva, v tukajšnji sadjarski šoli je deloval France Lombergar, ki je bil kasneje tudi tesno povezan z zavodom.

Vse to se odraža tudi v našem strokovnem delu. Posledično imamo dobro razvite laboratorijske storitve, kjer lahko analiziramo pridelke vinogradnikov in sadjarjev."

Zavod pomembno dopolnjujeta Selekcijsko trsničarsko središče Ivanjkovci, ki skrbi za kakovosten sadilni material vinske trte, ter Sadjarski center Maribor, osrednje strokovno središče za trajnostni razvoj sadjarstva v Sloveniji. Pomembno razvojno vlogo ima tudi oddelek za projekte in raziskave, v katerega je vključenih približno polovica zaposlenih in ki zavod povezuje v več kot 25 nacionalnih in mednarodnih projektov.