Kot smo že poročali je v ponedeljek zagorelo v Surovini. Pri gašenju požara je sodelovalo več kot 250 poklicnih in prostovoljnih gasilcev. Po prvih nestrokovnih ocenah je nastalo za tri milijone evrov materialne škode. Gašenje je oteževala uničena streha hale, ki se je sesedla in onemogočala dostop do nekaterih žarišč. Po zaenkrat še neuradnih podatkih je prišlo do samovžiga v hali z nenevarnimi odpadki, kjer skladiščijo alternativno gorivo iz odpadkov.
Kdo bo skril stroške?
Dejstvo je, da so gasilci v intervenciji uničili nekaj opreme, ogromno denarja je šlo za gorivo. Na intervenciji je bilo 25 vozil, katerih goriva nanesejo nekaj tisoč evrov. Ker poročilo še ni izdelano do konca, ni točno znano kolikšna bo višina stroškov intervencije. Zanimalo nas je, kdo bo kril stroške?
Govorili smo z direktorjem Gasilske brigade Maribor Alešem Ciringerjem, ki nam je dejal: »Stroški, ki so nastali s samo intervencijo so stroški javne gasilske službe, za to smo organizirani – da požar pogasimo. Ko se intervencija zaključi pa lahko izstavimo račun za požarno stražo in ostale storitve naprej, ki niso tako interventne.«
»Koliko bo znašal strošek, ki je nastal po sami intervenciji, še ni znano, saj straža še ni zaključena, po ocenah pa lahko govorimo zagotovo med tri in štiri tisoč. Ta račun bomo izstavili Surovini.«
Račun za požarno stražo bodo izstavili Surovini
Podobna intervencija se je v Surovini odvila že leta 2013, tudi tedaj so bili stroški na bremenih javne gasilske službe. Tedaj so po sami intervenciji na gasilski straži ostali še tri dni. Kot ocenjuje Ciringer bodo stroški tokrat zagotovo znašali najmanj 50.000 evrov: »Koliko bo znašal strošek, ki je nastal po sami intervenciji, še ni znano, saj straža še ni zaključena, po ocenah pa lahko govorimo zagotovo med tri in štiri tisoč. Ta račun bomo izstavili Surovini.«
Prva večja intervencija leta 2013 je pokazala nepravilnosti
Že leta 2013 je v Surovini prvič izbruhnil močan požar, ki so ga gasilci umirili dan kasneje. Tedaj je pri gašenju požara sodelovalo več kot 300 prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Požar je prizadel tri objekte in sicer fotovoltaično elektrarno nameščeno na proizvodni halo, proizvodno halo, ki se ukvarja s pridobivanjem sekundarnih surovin iz ostankov odpadkov in deponijo ostalih odpadkov. Stroški ob požaru v Surovini znašali 92.319 evrov: od tega so stroški poklicne enote Mestne občine Maribor tedaj znašali 33.883 evrov, prostovoljne enote 46.760 evrov in stroški JGS sosednjih občin 11.676.
Je pa takratna intervencija pokazala, da omrežje vodovoda Maribor ne zagotavlja dovolj tlaka za zagotavljanje zadostne količine vode, zato so predlagali, da dokupijo gasilske cisterne, kar so po tem tudi storili.
Požar je podjetju povzročil več milijonov evrov škode, ki so jo večinoma dobili povrnjene od zavarovalnice. O točni številki direktor ni želi govoriti, je pa jasno, da je dogodek vplival na poslovanje podjetja. »Ker je do požara prišlo na naši največji poslovni enoti, s poslovanjem katere so povezane vse ostale poslovne enote po Sloveniji, je bil takoj po požaru vpliv precejšen. Ustavitev proizvodnje je namreč vplivala na obseg poslovanja naših drugih enot,« nam je dejal po prvem večjem požaru direktor Surovine Jure Fišer.
Izhajajoč iz poročila nacionalnega forenzičnega laboratorija je bil tedaj vzrok za požar tehnične narave, in sicer kratek stik na napajalnem kablu. Zagorelo je v hali, kjer so predelovali električno in elektronsko opremo, ki je tudi v celoti zgorela.
Problemov bo še več, če ne najdejo rešitev
V Surovini prevzemajo skrb za ravnanje z odpadki v več kot 15.000 slovenskih podjetjih. »Mi poslujemo z vsemi okoljskimi dovoljenji in odpadke imamo skladiščene v obsegih, ki nam jih dovoljuje zakon. Je pa dejstvo, da v Sloveniji ni rešitev na področju sežiga odpadkov in odpadki predolgo tičijo pri nas preden dobimo dovoljenja,« je dejal direktor Surovine Jure Fišer.
Odkar je Madžarska zaprla vrata naj bi imeli resne težave z odvozom odpadkov, ne le v Surovini ampak povsod v Sloveniji: »Dokler tega ne bomo imeli bodo odpadki vedno problematični. Naredili smo vse kar je v naši moči, da preprečimo takšne dogodke. Moremo analizirati in videti kaj je razlog, da se je to zgodilo.«
In rešitev? »Edina preprečitev je, da odpadki predolgo ne obtičijo tu. Treba jih je predelati in jih nemudoma spraviti k termično obdelavo. To je ključ zgodbe o odpadkih. Jamčim vam, da bo problemov več, če ne najdemo rešitev.«
Zaskrbljenost nad stanjem je izrazil tudi mariborski župan Saša Arsenovič, a poudaril, da ne gre za javno podjetje ampak za samostojno gospodarsko družbo, ki opravlja to dejavnost. »Vemo, da so zapleti z odvozom tako na državni kot mednarodni ravni,« je še dejal in dodal, da bo v tej zvezi očitno še en signal več, da je potrebno čimprej pristopiti k razmisleku o termični obdelavi smeti.« Kot je obljubil bodo to tematiko obravnavali na prihajajoči redni seji Mestne občine Maribor.
