Zgoščena poselitev ter omejen prostor pogosto vodita do konfliktov med stanovalci, ki na nek način tekmujejo za omejeno število parkirnih mest, kar vodi do nepravilnih parkiranj, nezadovoljstva ter povečane obremenitve infrastrukture. Zraven tega pa pomanjkanje ustrezno urejenih parkirišč negativno vpliva tudi na kakovost bivanja, varnosti peščev ter dostopnosti za reševalna vozila.
Parkirna problematika vprašanje za številna urbana središča po Sloveniji
Parkirna problematika je tako pereče vprašanje v mnogih mestih in urbanih središčih po svetu, pa tudi v Sloveniji. Gre za težave, povezane s pomanjkanjem parkirnih mest, neučinkovito uporabo prostora in vplivi na okolje, kar ima za posledico prometne zastoje, nezadovoljstvo prebivalcev in zmanjšano kakovost življenja. Razlogi za parkirne težave so pogosto kompleksni in vključujejo rast števila avtomobilov, neustrezno infrastrukturo, slabo načrtovanje mest in pomanjkanje ustrezne regulacije.
Na nas se je tako obrnila jezna bralka, ki je enostavno sita parkiranja pred njenim stanovanjskim blokom. Vsak dan, ko se vrne iz službe namreč le stežka najde parkirni prostor. Zato pogosto more, ali čakati, ali krožiti po sosednjih ulicah v iskanju prostega parkirnega mesta. Večkrat ga pusti tudi ob robu ceste, kjer pa jo nato oglobi mestno redarstvo. Ali pa more zapeljati do bližnjega trgovskega centra, kjer pa je parkirišče odprto zgolj v času odpiralnega časa trgovskega centra. S tem seveda izgubi veliko časa. Sprašuje se, ali je mogoče karkoli spremeniti, sama rešitev vidi že v tem, da bi v ulici, kjer živi vsaj izrisali parkirne prostore, ki jih sploh ni in se avtomobili parkirajo prosto, s tem bi pa pridobili na dodatnih parkirnih mestih.
[[image_1_article_69941]]
Glavni vidiki parkirne problematike se kažejo predvsem v pomanjkanju parkirnih mest
Dano problematiko smo naslovili tudi na Mestno občino Maribor, ki nam je v pojasnilu zapisala, da se »Mestna občina Maribor zaveda parkirne problematike, predvsem v starejših blokovskih naseljih, kjer je število parkirnih mest omejeno. Gre za izziv, ki je značilen za območja, zgrajena v času, ko povpraševanje po parkirnih prostorih ni bilo tako veliko kot je danes. Poleg tega se soočamo še z dejstvom, da so sodobna vozila večja in zavzamejo več prostora, hkrati pa ima povprečno gospodinjstvo 1 do 2 avtomobila, kar v preteklosti ni bil normativ.«
[[image_2_article_69941]]
V zadnjih letih si na Mestni občini Maribor prizadevajo izboljšati razmere z več ukrepi. Med pomembnejšimi je širitev parkirnih površin, kjer je to prostorsko mogoče, ter optimizacija obstoječih parkirišč. Poleg tega spodbujajo uporabo parkirnih mest v parkirnih hišah in načrtujejo postavitev novih garažnih objektov v bližini blokovskih naselij, kjer bo to izvedljivo.
Trajnostna mobilnost kot ena izmed rešitev
Občina hkrati podpira ukrepe trajnostne mobilnosti, kot so souporaba vozil, javni prevoz ter urejanje varnih in dostopnih kolesarskih poti, kar dolgoročno zmanjšuje potrebo po dodatnih parkirnih mestih. Na občini se namreč zavedajo, da tovrstne rešitve zahtevajo čas in sodelovanje več deležnikov, zato intenzivno iščejo možnosti za dolgoročno izboljšanje razmer, tudi z sodelovanjem z mestnimi četrtmi.
V Novi vasi izgradnja podzemne garaže
V sodelovanju z Mestno občino Maribor, Mestna četrt Nova vas načrtuje reševanje parkirne problematike z izgradnjo podzemne garaže na tržnici Tabor. Prav tako je v načrtu sanacija garaž ob Cesti pohorskega odreda.
[[image_3_article_69941]]
Primeri dobrih praks
Različna večja mesta, kot so na primer Amsterdam, Kopenhagen in druga, so svojo parkirno problematiko rešila z omejevanjem števila parkirnih mest v mestnih središčih, z večjim poudarkom na trajnostni mobilnosti ter z razvojem pametnih rešitev za upravljanje parkirnih površin.
Parkirna problematika je izziv, ki zahteva celovit in trajnosten pristop, saj preproste kratkoročne rešitve običajno le začasno olajšajo situacijo.
