V času, ko mladi odraščajo brez jasnih meja, organizacije pa iščejo vodje z integriteto ter sposobnostjo povezovanja, so tovrstne razprave nujne. Dogodek, ki ga je spremljalo več kot 250 udeležencev, je združil strokovnjake s področja vzgoje in izobraževanja, psihologije ter menedžmenta. Opozorili so, da je permisivna vzgoja vse prej kot nedolžen trend: »Sili k iskanju ravnovesja med svobodo in odgovornostjo. Prav to bo odločilno, kakšno družbo bomo soustvarjali v prihodnosti«.

Jasna Dominko Baloh, direktorica DOBA Fakultete in povezovalka tokratne okrogle mize, je poudarila poslanstvo fakultete, tj. odpiranje prostorov za razprave, ki povezujejo znanost, prakso in družbo. »Z izborom tem odgovarjamo na aktualne družbene izzive in soustvarjamo razprave, ki prispevajo k oblikovanju zrelih, odgovornih in razvojno usmerjenih posameznikov in skupnosti,« je izpostavila.

Permisivna vzgoja – cena brezmejnosti

Dr. Leonida Zalokar, direktorica Strokovnega centra Planina, je poudarila: »Permisivna vzgoja ni zgolj benigni eksperiment, temveč sistemska past. Otrok, ki odrašča brez jasnih meja in struktur, ne razvije notranje samodiscipline, temveč postane ujetnik lastnih impulzov. Družba, v kateri prevladuje permisija, ne proizvaja svobodnih ljudi, temveč atomizirano množico posameznikov, nesposobnih sodelovanja in skupne vizije.«

S tem se strinja tudi mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava: »Permisivna vzgoja brez meja, brez moralnega kompasa in brez spoštovanja avtoritet je trajno zaznamovala in poškodovala mnogo otrok več generacij. Danes družbi z neprilagojenim obnašanjem, nespoštovanjem in pomanjkljivimi vrednotami, izstavljajo visok račun!«

 

[[image_1_article_80593]]

Posledice za vodenje v odrasli dobi

Kako se to odraža v odrasli dobi, je osvetlil dr. Marko Divjak, visokošolski učitelj na DOBA Fakulteti ter doktor psihologije: »Voditelji, ki so zrasli v permisivni vzgoji, pogosto izstopajo po empatiji in ustvarjalnosti, a se težje soočajo z disciplino, spoštovanjem rokov in odgovornostjo. V nekaterih okoljih so izjemno uspešni, v drugih pa potrebujejo dodatno podporo. Primanjkljaje je mogoče nasloviti s strukturiranimi intervencijami – z razvojem samo-učinkovitosti, vztrajnosti in odpornosti.«

Pot do psihološko zrelega vodenja

Razprava je izpostavila še, da lahko sodobni pristopi, kot je npr. coaching, pomembno prispevajo k razvoju voditeljev. Dr. Daša Grajfoner, visokošolska učiteljica na DOBA Fakulteti in doktorica psihologije, je pojasnila: »Coaching kot oblika strokovne podpore omogoča bodočim voditeljem, da presežejo omejujoče vzgojne vzorce in razvijejo psihološko zrelost, potrebno za avtentično vodenje.«

Pogled iz prakse je dodal Danijel Vuk, direktor podjetja Termo Shop, ki meni, da bo »pravi vodja prihodnosti znal svobodo povezati z odgovornostjo ter združiti ljudi, tehnologijo in vizijo v skupno zgodbo«. Kako bodo mladi postali takšni voditelji prihodnosti? »Če jim bomo znali dati svobodo, hkrati pa jih naučili odgovornosti, delavnosti in discipline. Ključen je zgled – vse se začne doma in nadaljuje v podjetjih,« pravi Vuk.

DOBA Fakulteta kot prostor družbeno pomembnih razprav

Pogovor je pokazal, da je nujno preseči akademske okvire in odpirati razprave, ki se dotikajo temeljev družbe. Tema je povezala šolske ravnatelje, učitelje, vzgojitelje, strokovnjake s področja socialnega varstva in gospodarstva ter druge, ki se vsakodnevno srečujejo z vprašanjem, kakšne posameznike in voditelje vzgajamo.

DOBA Fakulteta je s tem dogodkom znova potrdila svojo zavezanost interdisciplinarnemu povezovanju, odzivanju na družbene potrebe in odprti razpravi o tem, kakšno prihodnost želimo oblikovati – ne le kot izobraževalna institucija, temveč kot del širše skupnosti, ki prispeva k razvoju odgovorne in odporne družbe.

Fotografije: Jan Bilodjerič