Novela zakona o zaščiti živali določa, da morajo biti vse lastniške mačke označene in registrirane. V tako imenovanem prehodnem obdobju do 1. januarja 2027 stroške čipiranja živali delno krije država, kar pomeni, da veterinarske ambulante prejmejo iz proračuna 30 evrov z DDV za opravljeno storitev, razliko do priporočene cene 32,89 evra pa doplačajo lastniki.
Kako čipiranje mačk poteka v praksi in kakšna vprašanja se pri tem pojavljajo, smo preverili v Veterinarski bolnici Maribor, ki velja za najstarejšo tovrstno organizacijo v Mariboru. Njeni začetki segajo v leto 1947. Sedež bolnice je na Šentiljski cesti v Mariboru, ima pa še tri izpostave, in sicer v Šentilju, Hočah in Rušah. Koncesijsko pokriva območje upravnih enot Maribor in Ruše.
Poseg je neboleč in je opravljen zelo hitro
Sergeja Kasper, dr. vet, med., lastnico triletne mačke z imenom Čiči prijazno sprejme v ambulanti in naprej z odčitalnikom preveri, ali je morebiti mikročip že vstavljen. Ker ni bil, nadaljuje s postopkom. Preveri delovanje čipa, razmakne dlako na območju leve strani mačjega vratu pred plečko, ga razkuži in nato s posebno injekcijo vstavi čip v velikosti riževega zrna. Ob koncu še enkrat preveri delovanja mikročipa. Poseg je neboleč, kar je s svojo mirnostjo pokazala tudi mačka. Kot pove veterinarka, so velikokrat lastniki bolj nervozni kot njihove živali. Ponavadi prisostvujejo posegu, saj se na ta način živali počutijo bolj varne.
Mikročip ne vsebuje baterije in se ne uporablja kot GPS. Aktivira se le ob stiku s posebnim čitalcem, ki prebere identifikacijsko številko mikročipa.
[[image_2_article_80747]]
Sledi postopek pred računalnikom, ko se vsi potrebni podatki vpišejo v potni list, ki ga lastnik odnese domov, čipirana mačka pa v centralni register hišnih živali. Vpiše se vrsta živali, številka vstavljenega čipa, datum označitve, mesto vstavitve mikročipa, označevalec, številka potnega lista, datum njegove izdaje, ime živali, njen datum rojstva, pasma, pasemske značilnosti, spol, velikost, dolžina dlake in barva živali. Vnesejo se tudi podatki o lastniku (EMŠO, ime, priimek, naslov, telefonska številka).
[[image_6_article_80747]]
[[image_7_article_80747]]
Zakaj je čipiranje koristno?
Zoran Juričič, dr. vet. med., vodja oddelka za male živali in direktor Veterinarske bolnice Maribor, pojasnjuje, da je čipiranje mačk koristno iz več razlogov: "V primeru, da se žival izgubi in jo nekdo najde, je mogoče z odčitanjem mikročipa ugotoviti njenega lastnika. V primeru plemenskih mačk, ki so pogosto tarče kraj, lahko pri cepljenju ali preverjanju ugotovimo dejanskega lastnika."
Mikročip lahko prebere vsaka veterinarska ambulanta v Sloveniji in tudi v tujini (v EU). Za posredovanje podatkov pa so pristojni samo pooblaščeni azili v Sloveniji. "Gre namreč za osebne podatke lastnikov, zato je postopek strogo reguliran. Če to zahteva policija in ima za to nalog, ni noben problem. Podatke lahko posredujemo tudi na zahtevo veterinarske inšpekcije. Največkrat, ko gre za primere ugrizov ali druge škode, kjer je identifikacija živali nujna."
Mačke naj bi čipirali do 12. tedna starosti, ko jih plemenski rejci tudi začnejo oddajati. "Ti rejci sami poskrbijo za čipiranje svojih mačk, nakar pa se napravi prenos na kupca."
Mačke sicer zelo dobro prenašajo čipiranje, glede na to, da je igla precej velika. Na drugi strani so psi bolj občutljivi in pogosto močneje reagirajo. "Mačke pa skorajda ne odreagirajo, kar je zelo zanimivo."
[[image_4_article_80747]]
Prehodno obdobje velja izkoristiti
Juričič svetuje, naj lastniki mačk izkoristijo prehodno obdobje do konca leta 2026, ko država sofinancira čipiranje, kasneje bodo morali vse stroške pokrivati sami. "Živimo v časih, ko je vsak evro pomemben. Če lahko prihranite 30 evrov, ne vidim razloga, da živali ne bi čipirali. Naj povem, da imamo doma dve mački in obe smo čipirali." Sogovornik nadaljuje, da so na začetku pričakovali večji odziv lastnikov, a so vseeno zadovoljni. "Govorim zase, pa tudi kolegi iz drugih ambulant imajo podobne številke. V treh tednih smo čipirali nekje med 70 in 100 mačk, kar je lepa številka."
Potni list, ki ga ob čipiranju dobi lastnik živali, je enake oblike kot pri kužkih, in omogoča potovanja. "V ta potni list se vpisujejo tudi cepljenja, razglistenja ter podatki o zdravilih proti klopom in bolham. Potni list je torej zelo vsestranski in uporaben dokument," še pove Juričič.
[[image_1_article_80747]]
Ob poginu se žival izbriše iz registra
In kaj je potrebno narediti, ko žival pogine? "Ko žival pogine, mora lastnik to prijaviti in odjaviti žival iz centralnega registra hišnih živali, kamor so vpisani psi, mačke in beli dihurji. Lastnik mora prinesti potni list živali v katerokoli veterinarsko ambulanto, kjer se uradno izpolni obrazec o poginu. Žival lahko tudi odda v ambulanti - ni nujno, da jo pokoplje sam. S tem postopkom se žival izbriše iz registra."
[[image_5_article_80747]]
Za zapuščene mačke in tiste brez skrbnikov novela zakona o zaščiti živali ne prinaša sprememb – še naprej bodo v pristojnosti občin in zavetišč.
[[image_3_article_80747]]