Štajerska, nekoč gospodarsko močna regija z uspešnimi podjetji in institucijami v Mariboru, izgublja svoj vpliv. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega je nižja od slovenskega povprečja, prav tako plače. Regija izgublja sedeže podjetij, ključne kadre in institucionalno prisotnost.

V letu 2024 je bila v Mariboru povprečna mesečna bruto plača za 4,7 odstotkov nižja od povprečja v Sloveniji

Boris Sovič, nekdanji mariborski župan iz vrst SD, ki je bil v preteklosti tudi predsednik uprave Elektra Maribor, danes pa je med drugim predsednik strateškega sveta pri Socialnih demokratih, sicer najprej omeni, da se je v letu 2023 v Mariboru povečalo število podjetij in tudi njihov delež v Sloveniji se je povečal na 5,7 odstotkov. Na 5,1 odstotka se je v letu 2023 povečal tudi delež mariborskih podjetij v prihodku vseh slovenskih podjetij.  Dolgoročni trend pa kljub temu ostaja negativen. "Še leta 2008 je bil namreč delež mariborskih podjetij v prihodkih 6,2-odstoten, v številu pa 6-odstoten. V letu 2024 je v Mariboru povprečna mesečna bruto plača za 4,7 odstotkov nižja od povprečja v Sloveniji, leta 2008 pa je bila 3,7 odstotkov nižja."

[[image_2_article_78042]]

S pripojitvami in prenosi sedežev dejavnosti drugam Maribor in regija precej izgubljata

Bančništvo, zavarovalništvo, energetika in številne druge dejavnosti so se lastniško konsolidirale in tudi reorganizirale. Sovič je prepričan, da s pripojitvami in prenosi sedežev dejavnosti drugam Maribor in regija precej izgubljata.

"Vidna posledica sta dva vse močnejša jutranja toka dnevne migracije zaposlenih, eden proti severu in eden prozi jugozahodu."
 

"Posledično ima Maribor negativne razvojne kazalnike. V primerjavi s Slovenijo je v Mariboru na tisoč prebivalcev 22 odstotkov manj dijakov, 29 odstotkov manj študentov, 11 odstotkov manj delovno aktivnih, 54 odstotkov več brezposelnih, dohodnina je 7,1 odstotka nižja, izdanih je 61 odstotkov manj gradbenih dovoljenj, 39 odstotkov manj je dokončanih stanovanj, mestna občina nameni za komunalne in družbene investicije 61 odstotkov manj, dolg na prebivalca pa je 67 odstotkov višji."

"Ni bilo opaziti, da bi državni poslanci ali pa lokalne oblasti od odgovornih zahtevali ponovno umestitev sedeža energetskega stebra v Maribor"

To so vsekakor jasni znaki močnega razvojnega zaostajanja. Podobno je tudi v Podravju, ki je nad povprečjem države pri številu preminulih, pod povprečjem države pa pri investicijah, številu študentov in diplomantov. Vsaj za družbe v javni lasti bi pričakovali, da bodo upravljavci kapitalskih naložb pozorni tudi na regionalni razvojni vidik. A tega ni opaziti, nadaljuje sogovornik. 

"Ob pripojitvi podjetja v javni lasti s sedežem v Mariboru podjetju s sedežem v Ljubljani so kar hitro najavili, da bo del zaposlenih spremenil lokacijo delovnega mesta. Ob tem ni bilo opaziti, da bi državni poslanci ali pa lokalne oblasti od odgovornih zahtevale ustrezno utemeljitev oziroma da bi ponovno zahtevali umestitev sedeža energetskega stebra v Maribor. Pasivnost lokalnega okolja je voda na mlin centralizacijskim tendencam."

Sposoben fit & proper vodilni kader bo skrbel za uspešni dolgoročni razvoj družbe

Zdi se, da so družbe DEM, Zavarovalnica Sava, Pošta Slovenije, banka izgubile mariborsko poreklo in identiteto. Soviču zastavimo vprašanje, kako kadrovska sestava iz prestolnice oziroma tujine v teh podjetjih vpliva na lokalno pripadnost in razvoj regije, tudi na sponzorstva teh podjetij večjim regijskim športnim in drugim dogodkom. 

"Vsaka družba ima svojo zgodbo. Kakšno so politikantske manipulacije privedle v položaj za dolgotrajno nenehno izčrpavanje, kakšno so navzgor pripeljali uspešni kadri iz regije, kakšno pa so morebiti tudi kadri iz regije spravili navzdol. Sposoben fit & proper vodilni kader bo skrbel za uspešni dolgoročni razvoj družbe in tudi za družbeno odgovornost v skladu s poslanstvom gospodarske družbe. Seveda pa je veliko odvisno tudi od upravljavca kapitalske naložbe. Kot je videti, regija pri slednjem nima opaznega vpliva."

Slovenija potrebuje dve glavni mesti

In katero od državnih družb ali državnih ustanov bi si Sovič želel v Mariboru? Prepričan je, da opazno vedno večje razvojno zaostajanje Maribora in regije za Slovenijo narekuje čimprejšnje ukrepanje. "Ker dosedanji ukrepi očitno niso prijeli, bi na simbolni in tudi praktični ravni predlagal, da bi tudi Slovenija imela dve glavni mesti, Ljubljano in Maribor. Tistim, ki bi morebiti rekli, da je Slovenija premajhna za kaj takšnega, bi povedal, da je Slovenija vsekakor premajhna za sedanje vedno večje razvojne razlike. Povečevanje razvojnih razlik med vzhodom in zahodom države ni in ne more biti v nacionalnem interesu. Na simbolni ravni bi bilo vsekakor tudi primerno, da bi imel na primer državni svet sedež v Mariboru. Več dosedanjih vlad je sprejelo odločitev o umestitvi kakšnega ministrstva ali organa v sestavi v Maribor. V tej smeri bi bilo potrebno in možno storiti več, prav tako pri umestitvi družb v državni lasti. Predvsem pa bi vsi odločevalci, koalicija in opozicija, na državni in lokalni ravni morali spričo razmer strniti vrste in pripraviti učinkovite ukrepe za skladen regionalni razvoj v naši državi. Novela zakona, ki je v (predolgem) medresorskem usklajevanju, bi morala biti čimprej sprejeta. Spričo naraščajočih razvojnih razlik Slovenija vsekakor potrebuje proticentralizacijski trajnostni razvojni načrt, načrt dekoncentracije in decentralizacije dejavnosti, ki so v pristojnosti države, z zavezo za policentrični razvoj. V dobro državljank in državljanov celotne države bi ga bilo potrebno pripraviti čim prej."

Razvojne razlike med regijama se še povečujejo 

Ob koncu Boris Sovič še zapiše: "Pretirana centralizacija se je očitno razrasla v gene te države. Po osamosvojitvi so se občine razdrobile, pokrajine pa se kljub ustavni možnosti niso ustanovile. Dejavnosti se koncentrirajo, regionalna središča operacij se ukinjajo, teritorialna prezenca se zmanjšuje, večinoma pod pretvezo racionalizacije, vsaj v javnem sektorju, morda tudi zaradi prikrite želje po hitrejšem prevzemu politične kontrole ob pogostih menjavah oblasti. Praksa pa pokaže, da so pretirane koncentracije lahko neučinkovite in tudi bolj ranljive. Zaradi dolgoletne razvojne usmerjenosti, ki ni temeljila na skladnem regionalnem razvoju, zaradi vse močnejše vertikalne koncentracije številnih javnih dejavnosti, se regionalne razlike ne zmanjšujejo, ampak povečujejo. To še posebej čuti naše območje, ki je bilo v prejšnjih državah nadpovprečno razvito, tokrat pa je prvič podpovprečno razvito."

To podkrepi s podatki Eurostata, ki jasno kažejo na to, da se med kohezijskima regijama razvojne razlike ne zmanjšujejo, temveč na žalost povečujejo. To kažejo tudi aktualni, junija 2025 razpoložljivi podatki: 

[[image_1_article_78042]]

"Po dobrih treh desetletjih samostojne države je čas, da se začne proces decentralizacije in skladnega regionalnega razvoja. Pretirana centralizacija ima lahko v Sloveniji tudi dezintegracijski, odbojni učinek in lahko prispeva k pospešenem navezovanju na regije v soseščini. Kljub močni centralizaciji se je na primer ob nedavnih krizah pokazalo, da so prav zaposlitvene potrebe v soseščini pomembno ublažile socialno stisko," zaključi Sovič.