Po besedah vlade je sistem dolgotrajne oskrbe v letu 2026 že zaživel v veliki meri, kritiki pa opozarjajo na vrsto nejasnosti in pomanjkljivosti. Kako se zakon o dolgotrajni oskrbi izvaja v praksi, smo preverili v največjem državnem domu za starostnike, Domu Danice Vogrinec Maribor. Naša sogovornika sta bila direktor doma Marko Slavič in strokovna vodja Melita Fijavž. 

Kategorije določajo obseg upravičenih ur pomoči 

Sistem temelji na obveznem zavarovanju in medgeneracijski solidarnosti, spomni Marko Slavič: "Sistem temelji na solidarnostnem skladu, v katerega vsi državljani Republike Slovenije vplačujemo 2 odstotka bruto plače. Iz teh sredstev se krijejo potrebe sodržavljanov, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju temeljnih življenjskih funkcij. Po domače temu rečemo, da nekoga, ki ne zmore več samostojno funkcionirati in živeti, napotimo na vstopno točko, ki ga oceni. Ocenjevalna komisija ugotovi stopnjo samostojnosti oziroma odvisnosti, razvrščeno v kategorije od 1 do 5. Te kategorije določajo obseg upravičenih ur oskrbe: od 20, 40, 60, 80 pa do 110 ur mesečno v peti kategoriji. Na podlagi odločbe centra za socialno delo so upravičenci vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe in imajo pravico te ure koristiti pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe."

Oskrba se lahko izvaja v instituciji, v domačem okolju ali v obliki denarnega prejemka. "Pri nas smo vzpostavili vse pogoje za uveljavljanje te pravice. Odločba centra za socialno delo sicer določa upravičenost, vendar mora upravičenec nato z izvajalcem skleniti osebni načrt oskrbe. S podpisom tega načrta potrdi strinjanje z oceno in s tem pridobi pravico do storitev dolgotrajne oskrbe: bodisi v instituciji, doma ali v obliki denarnega prejemka."

Dom Danice Vogrinec Maribor je do tega trenutka podpisal pogodbe o izvajanju storitev dolgotrajne oskrbe s 13 občinami (Lenart, Cerkvenjak, Benedikt, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveta Ana, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Makole, Oplotnica, Podlehnik, Žetale in Rače - Fram). 

Vključene so tudi zdravstvene storitve 

Po Slavičevih besedah so storitve dolgotrajne oskrbe že začeli izvajati tudi na domovih upravičencev, je pa teh še relativno malo: "Kljub temu da so bile odločbe centra za socialno delo izdane razmeroma pozno, smo z izvajanjem začeli že lansko leto. Po mojih informacijah smo bili prvi v mariborski regiji. Trenutno storitve že izvajamo pri nekaj uporabnikih, njihovo število pa se bo januarja bistveno povečalo."

Melita Fijavž pojasni, katere storitve obsega pomoč v domačem okolju: "Gre za pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjsko pomoč ter tudi nekatere storitve zdravstvene nege vezane na temeljna opravila. Storitev je podobna prejšnji pomoči na domu, le da so zdaj vključene tudi zdravstvene storitve. Poleg tega imajo vsi uporabniki pravico do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti, pri katerih sodelujejo fizioterapevti, delovni terapevti in socialni delavci."

"Naj vsaj poskusijo pridobiti pravico"

Slavič v nadaljevanju poudari, da velja v vsakem primeru izkoristiti pravico iz solidarnostnega sklada, saj bodo le tako omenjene storitve za upravičence brezplačne. "Storitev pomoči na domu je plačljiva. Zato je smiselno, da naj, četudi bo potem odločba negativna, vsaj poskusijo pridobiti to pravico. Upravičenci do pomoči družini na domu so zagotovo primerni za presojo njihove odvisnosti in lahko se zgodi, da bo število odobrenih ur vsaj tako, kot je sedaj ali še večje, in to brez plačila."

Največji izziv bodo kadri 

Tudi v največjem mariborskem domu starostnikov se srečujejo s pomanjkanjem kadra, predvsem negovalk in oskrbovalk. "Za zdaj smo kar uspešni. Razpis sicer ponavljamo, vendar smo zaposlili pet novih sodelavk in še naprej izvajamo razgovore. Trenutno tujcev še ne zaposlujemo," pravi Melita Fijavž. Marko Slavič k temu doda, da bo s povečevanjem števila upravičencev in obsega storitev kadrovski izziv zagotovo narasel. "To je eden največjih izzivov celotnega sistema dolgotrajne oskrbe in bo zahteval boljše vrednotenje dela ter primerne plače. Potrebno je vedeti, da se dosedanjemu sistemu, ki je pokal po šivih zaradi slabe kadrovske pokritosti, pridružuje, po mojo presoji, vsaj 20 tisoč novih sodržavljanov. To pomeni dodatno breme sistema, ki ni funkcioniral že do sedaj."

Tudi do 600 evrov nižji stroški

Nova cena bivanja v Domu Danice Vogrinec Maribor, ki obsega zgolj strošek standardne namestitve in prehrane, ne pa tudi oskrbe, znaša 707 evrov mesečno. Prej je lahko skupni strošek, odvisno od stopnje oskrbe, znašal tudi 1.200 evrov ali več. Razlika je lahko tudi do 500 evrov mesečno. "Tudi če se je moral kdo odpovedati dodatku za pomoč in postrežbo, je končni izid še vedno ugodnejši. Ključna novost sistema dolgotrajne oskrbe je, da so vse storitve oskrbe, torej tiste, ki jih nekdo potrebuje, da preživi, ne glede na stopnjo odvisnosti, brezplačne. Plačujeta se le namestitev in prehrana. To zagotavlja večjo pravičnost in solidarnost med prebivalci," doda direktor. 

Omenjena cena velja za standardno dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij. Doplačila za enoposteljne sobe ali lastne sanitarije ostajajo, kar pomeni približno 100 evrov več.

Pri tem velja opozoriti, da so decembra lani zvišale cene storitev v okviru prejšnjega sistema. Država je namreč takrat prenehala s sofinanciranjem dodatnega stroška plač zaposlenih, ki je nastal z aneksom h kolektivni pogodbi. Na ta način so za stanovalce ohranjali cene na določenem sprejemljivem nivoju. S prehodom na sistem dolgotrajne oskrbe prej omenjene subvencije države ni več, povišan strošek plač pa se obračunava v ceno oskrbe. "Realno to pomeni, da bi na primer danes oskrba dementnega stanovalca po prejšnjem sistemu stala okoli 1300 evrov in ne 1150 evrov, kot je bila pred ukinitvijo državne subvencije. Glede na novi sistem dolgotrajne oskrbe je to kar 600 evrov razlike, res pa je, da se je nekdo pri tem moral odpovedati dodatku za pomoč in postrežbo, ki je lahko znašal od 180 do 360 evrov."

Začasna namestitev v dom po starem sistemu

Pojavljajo se tudi primeri, ko nekdo konča z bolnišnično obravnavo in zaradi različnih razlogov ne more v domače okolje in se odloči za namestitev v domu starostnikov. Če taka oseba nima odločbe za dolgotrajno oskrbo, ga lahko v domu, če so prosta mesta, sprejmejo po starem sistemu - na osnovi zakona o socialnem varstvu. Pod omenjenimi pogoji obstaja tudi možnost začasnih namestitev, namenjenih rehabilitaciji ali razbremenitvi svojcev. Če pa ima odločbo, pa velja enak režim kot za vse druge.