Te dni se začenja gradnja prvega dela južne mariborske obvoznice - 400 m od krožišča na Lackovi cesti do novega centra Unifit - ki naj bi bila ključni del nove celostne prometne strategije Maribora. "Obvoznica bo razbremenila mestno središče Maribora, izboljšala pretočnost in varnost prometa ter povečala kakovost bivanja prebivalcev," so ob sprejemu državnega prostorskega načrta zapisali na Ministrstvu za naravne vire in prostor. A ugotovitve ministrstva ne veljajo za vse dele Maribora. Še posebej ne za Studence, kjer po gradbenem bumu - tako poslovnih prostorov kot novih stanovanjskih zgradb - že zdaj ob prometnih konicah vladajo kolone, dolge za celo dolžino trgovskega centra Supernova. 

Težave bodo preusmerjene na Studence

"Krožišča so super stvar, a pri določenih kapacitetah postanejo ovira pri pretočnosti. To se pri Supernovi lepo vidi," je za Radio Maribor dejal dr. Marjan Lep, profesor na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. A prav proti temu delu mesta se bo z ureditvijo južne obvoznice stekal dodatni promet iz smeri Hoč: "Večina avtomobilov se v Maribor steka z južne smeri. Ti se največkrat zaženejo čez Titov most. Del teh tokov bo zdaj mogoče peljati po tej južni obvoznici. Kot mi iz prometa vemo, bomo nekatere težave le prestavili, v tem primeru iz Papeške na krožišča pri Supernovi in na Gosposvetski. Dobila bodo nov promet, to je jasno. Z vsako novo cesto generiramo nove avtomobile."

Limbuška obvoznica z napako

A da je v tem delu mesta v prometnih konicah kaos, je deloma poskrbela že druga obvoznica - limbuška. Kot je znano, iz smeri Supernove proti drugemu trgovskemu središču (in obratno) z avtomobilom ni moč prečkati ceste (ali zaviti levo), temveč je obvezna smer vselej desno. Posledično se dogajata dve zadevi: nekateri vozniki pač kršijo prometna pravila in tvegajo nesrečo, večina, ki jih upošteva, pa se lahko usmeri le v (malo) krožišče med Supernovo, Lidlom in McDonaldsom, ki se povsem zabaše. Dolga kolona vozil od Supernove proti omenjenemu krožišču pomeni tudi, da se stanovalci sosednjih blokov le stežka vključijo na (prepolno) prednostno cesto. Pa se gradnja stanovanjskih blokov ob omenjenem krožišču še niti ni končala oziroma število stanovalcev v tem delu mesta še ni doseglo polne kapacitete. 

Kot da državne ceste niso del Maribora

A s tem delom mesta oziroma s spreminjajočo se dinamiko prometa na Ulici heroja Šercerja na Mestni, ki se razteza med Supernovo in Koroškim mostom, se na občini Maribor očitno ne ukvarjajo kaj veliko. To je očitno že po naročilu študije Občinske celostne prometne strategije, kamor omenjena cesta ni bila vključena, ker je državna. "Narejena je bila izključno za občinske ceste in tudi financirana iz občinskih sredstev. To pomeni, da se je metodološko osredotočila le na tisti del prometne infrastrukture, za katerega je občina tudi neposredno odgovorna.​​​​​​" argumentirajo na Mestni občini Maribor. Kot da prometna žila, ki se razteza od Koroškega mosta do Supernove in postaja celo ključna v mestu, ne bi bila del celostne prometne strukture. 

155 km/h, prebitje ograj, kandelabra ... 

In ker ni bila vključena v študijo, Ulica heroja Šercerja denimo ni med 21 potencialnimi lokacijami za postavitev stacionarnega radarja, čeprav v nočnem času velja za že tradicionalno prizorišče izživljanja prehitrih objestnežev. Nič zelo nenavadnega: moderna, sredi 90-ih let zgrajena široka, moderna štiripasovnica čez Koroški most je bila zaradi dolge ravnine in krožišč, ki jo zaobjemajo, pred dvema desetletjema obvezni del relijev po Mariboru. "Duhovni nasledniki" dirkačev pa se odtlej - predvsem v večerno-nočnem času ob vikendih -  s "civilnimi" avtomobili preganjajo po tej trasi in ogrožajo soudeležence v prometu. Samo v zadnjem letu in pol smo mediji poročali o številnih divjaških incidentih na tej relaciji: o divjanju s 155 km/h, o prebitju ograje pri kavarni Trust in hudi poškodbi pešca, o prebitju varnostne ograje pri Supernovi, o podrtju kandelabra pri Supernovi ... 

[[image_2_article_81314]]

Je Glavni most bolj problematičen?

(Predvsem nočno) divjanje je še toliko bolj problematično, ker se predvsem na studenški strani mostu z novogradnjami veča število prebivalcev, tudi družin z malimi otroki, ob Supernovi pa so prehodi za pešce vselej pri krožiščih, torej je varnost pešcev deloma odvisna tudi od kulture voznikov. A medtem ko občina širi območje cone 30 po mestu, postavlja radarje celo ob ležečih policajih (Gorkega ulica), župan Arsenovič pa javno razmišlja o postavitvi radarja na Glavnem mostu, kjer si vozila cesto delijo s kolesarji in jih zaradi nasprotnega prometa niti ne morejo prehitevati, Koroški most z Ulico heroja Šercerja očitno ni v načrtih za posodobitev varnostnih standardov. 

[[image_3_article_81314]]

V Celju 50, v Ljubljani 60, v Mariboru 70 km/h

Da bi bilo predvsem ponoči umirjanje prometa na Ulici heroja Šercerja smiselno, pričata podobni štiripasovni vpadnici v Ljubljani (Štajerska cesta) in Celju (Mariborska cesta). Obe imata nižjo omejitev od mariborskih 70 km/h; v Ljubljani je 60 km/h, pred rondoji pa so dvignjeni prehodi za pešce, v Celju je omejitev 50 km/h, ni pa rondojev, ampak so semaforji. Ker promet na državnih cestah, kar Ulica heroja Šercerja je, ureja Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), smo jih vprašali, zakaj takšne razlike med mestnimi vpadnicami in ali gre pričakovati spremembe, torej znižanje dovoljene hitrosti tudi na mariborski vpadnici, kjer avtomobili z dovoljenih 70 km/h (ali še več) iz smeri Koroškega mosta neposredno pridrvijo v prvi rondo - in še pred tem v prehod za pešce - pri Supernovi. Odgovor je bil, da znižanje hitrosti ni predvideno; posredno tudi zato, ker očitno ni dovolj ponavljajočih se nesreč: "Omejitev hitrosti se s prometno signalizacijo uveljavlja izjemoma, kjer to izrecno narekujejo prometne razmere in kjer se uradno beležijo ponavljajoče prometne nesreče. Obenem mora biti postavljena omejitev hitrosti v povezavi z obcestnim prostorom verodostojna, saj v nasprotnem primeru vozniki te omejitve v večji meri ne upoštevajo."

Na MOM se bodo problema šele lotili

Seveda se da slednjo težavo rešiti s stacionarnim radarjem, a za to mora občina zaprositi DRSI. Iz slednjega so nam potrdili, da od mariborske občine niso prejeli nikakršne vloge za postavitev stacionarnih merilnih naprav. No, ko smo se obrnili na občino z vprašanji, kako se bo lotila reševanja (nočnih) divjakov na Koroškem mestu in njegovem podaljšku, Ulici heroja Šercerja, pa je postalo jasno, da se s to tematiko sploh še niso ukvarjali. "Zavedamo se, da Koroški most in Ulica heroja Šercerja predstavljata velik izziv. Ne le zaradi hitrosti, ki so jih zaznale pretekle meritve, temveč tudi zaradi novih urbanih ureditev in povečanega števila prebivalcev na tem območju. Poudarjamo pa, da gre za odsek državne ceste. Zadevo bomo naslovili na Direkcijo RS za infrastrukturo," so odgovorili z MOM.