Sprehod po mariborskem središču danes ni vedno prijetna izkušnja. Medtem ko lahko po (delni) obnovi Lenta v mestu morda res opazimo več sprehajalcev, pa mnoge skrbijo prazne izložbe, ki kazijo podobo mesta. Občan se je tako na platformi Izboljšajmo Maribor denimo spraševal, kakšne načrte ima občina z ureditvijo Gosposke ulice in ulice 10. Oktobra. »Obe ulici sta s svojim videzom, zaprtimi in zanemarjenimi lokali v veliko sramoto. Ali se razmišlja o oživitvi in ureditvi obeh ulic, ki bi morali biti v ponos mestu, saj se nahajata v strogem središču mesta? Izgled je iz dneva v dan klavernejši, vedno večje je število zaprtih trgovinic in lokalov, groza,« je zapisal. Pa je temu res tako?
[[image_2_article_64285]]
Opažajo ravno nasprotno
Z vprašanjem, ali tudi sami opažajo, da se vse več lokalov in trgovin v centru mesta zapira, smo se obrnili na Mestno občino Maribor. Župan Saša Arsenovič za Maribor24.si uvodoma zatrdi, da vsi trendi, ki jih opažajo v mestu v zadnjem času kažejo prav nasprotno: »Tako na turističnem forumu, ki je bil pred nekaj dnevi v mestu, kjer se je govorilo, da je mesto polno bolj kot prej in se pojavlja potreba po odpiranju tudi ob nedeljah, kot tudi po raziskavi, ki je bila izvedena, vse kaže, da je mesto zmeraj bolj polno. To pa potrjujejo tudi številke našega urada za gospodarstvo«.
[[image_1_article_64285]]
Mestna občina Maribor v svojih poslovnih prostorih namreč ne beleži odpovedi najemnih razmerij v večji meri kot je to običajno. Smatrajo, da gre za normalno fluktuacijo menjave trgovin, gostinskih lokalov in ostalih poslovnih prostorov iz različnih poslovnih razlogov, ki v večini primerov niso vezani na (visoke) najemnine, ki so za poslovne prostore v lasti MOM primerljive s trenutnimi tržnimi, kar je bilo v javnosti že večkrat očitano občini.
[[image_3_article_64285]]
»Dejstvo je, da so se nakupovalne navade v zadnjih letih spremenile, določeni segmenti prodaje blaga so se preselili na splet. Proces spremembe nakupovalnih navad je dodatno pospešila še epidemija Covid 19, tako, da v tem trenutku beležimo odpoved najemnih razmerij najemnikov, ki so prodajali tekstil in obutev,« pravijo na občini in dodajo, da je to trend, ki se ne dogaja zgolj v Mariboru, ampak je to trend v celotni Evropi in širše. »Na drugi strani se soočamo s povečanim povpraševanjem po poslovnih prostorih v drugih branžah, predvsem v storitveni branži in v segmentu prodaje blaga, kjer je poudarek na ekskluzivnosti in lokalnih izdelkih,« nadaljujejo.
Mestna občina Maribor je v mestnem jedru lastnica 122 poslovnih prostorov, od tega je 93 uličnih poslovnih prostorov, izmed katerih je nezasedenih 16 poslovnih prostorov, ki so namenjeni obnovi, oddaji ali prodaji.
Mariborska občina skozi obnovo Glavnega trga, obnovo Lenta, historičnih prehodov, projekt nove knjižnice, želi spodbuditi proces investicij v starem mestnem jedru in vanj poleg domačih akterjev privabiti tudi partnerje iz tujine. »Mestna občina Maribor je tudi z razpisi za sofinanciranje stavbnih ovojev (fasad) pripomogla k obnovi poslovnih lokalov v mestnem središču z namenom ureditve mestnega jedra in posledično pritegnitve več življenja v mesto,«.
Za oživitev mestnega jedra izpostavijo tudi sodelovanje z Zavodom za turizem in Narodnim domom, ki organizirata najrazličnejše prireditve na področju prireditev, kulture in turistične prepoznavnosti mesta. »Trend in vizija je v mestnem jedru zagotoviti vsakodnevno programsko dogajanje, tako je v planu podaljšanje programov Martinovanja, Lent festivala, Čarobnega Maribora.«
»Menimo, da zapiranje lokalov v mestnem jedru ni trend, ampak je glede na spremenjene nakupovalne navade pričakovati, da se bo ponudba v mestu spremenila in da bodo v prodajnih lokalih ponudniki ponujali drugo blago in storitve, kot do sedaj. Predvsem je poudarek na lokalnih izdelkih Štajerskega področja in širše,« zaključi občina.
Kaj pa menite vi? Opažate več, manj praznih izložb? Kaj v centru mesta najbolj pogrešate? Pišite nam na [email protected].
