Pri tem izstopajo močna usmerjenost k gospodarskemu razvoju, prometni infrastrukturi in zdravstveni oskrbi ...

Rezultati ankete, ki smo jo nedavno izvedli na maribor24.si, ponujajo dragocen vpogled v percepcijo lokalnega prebivalstva in predstavljajo pomembno izhodišče za oblikovanje prihodnjih razvojnih strategij na regionalni ravni.

Kaj pravijo podatki?

Analiza zbranih podatkov jasno kaže, da prebivalci Maribora in okolice največji pomen pripisujejo razvoju gospodarstva (18 %). Dominantna prioriteta odraža močno željo po izboljšanju zaposlitvenih možnosti in ustvarjanju spodbudnega okolja za podjetništvo in inovacije, zavedanje o ključni vlogi gospodarstva pri zagotavljanju blaginje in zadržanju mlade, izobražene populacije pa je več kot očitno. Ob tem je rezultat tudi v skladu z globalnimi trendi, ki poudarjajo pomen konkurenčnosti in ustvarjanja dodane vrednosti za trajnostni razvoj regij.

Na drugem mestu se s 16 % nahaja prometna in druga infrastruktura. Sodobna in učinkovita infrastruktura je prepoznana kot temelj za mobilnost, dostopnost in splošno kakovost življenja. Prebivalci očitno razumejo, da je kakovostna infrastruktura ključna za spodbujanje gospodarske aktivnosti, socialne kohezije in povezovanja regije.

Visoko na lestvici prioritet se s 14 % uvršča tudi zdravstvena oskrba. Rezultat odraža temeljno potrebo prebivalstva po dostopni in kakovostni zdravstveni oskrbi ter občutku varnosti v primeru bolezni. Poudarek na zdravstveni oskrbi je univerzalen, a še posebej pomemben v kontekstu demografskih sprememb in staranja prebivalstva. Zagotavljanje robustnega zdravstvenega sistema je tako prepoznano kot ključno za splošno blagostanje in produktivnost skupnosti.

Sledita področji varnost in varno življenjsko okolje (12 %) ter izobraževanje, raziskave, znanost in razvoj (9 %). Varnost je prepoznana kot temeljni pogoj za kakovostno življenje in socialno stabilnost, medtem ko se investicije v izobraževanje, raziskave in razvoj vidijo kot ključne za dolgoročno konkurenčnost, inovativnost in ustvarjanje nove vrednosti v regiji. 

Kaj pa stanovanja, starejši ...?

Zanimivo je, da so nekatera druga področja prejela relativno manj glasov. Skrb za starejše in medgeneracijsko sodelovanje (8 %), stanovanja in pogoji gradnje (4 %), družabno življenje (3 %), zdrava prehrana (3 %), spodbujanje lokalnih pridelovalcev in oskrbovalnih verig (3 %), spodbujanje in promocija turizma (3 %), komunalna urejenost in servis (3 %) ter energetika (1 %), ustrezna socialna politika (1 %), mobilnost, javni prevoz, e-polnilna mreža (1 %) in lokalni ukrepi za blaženje klimatskih sprememb (1 %) so sicer prisotni, vendar z nižjim deležem glasov.

Nekatera področja, kot so šport in rekreacija (0 %), pogoji za varstvo otrok in osnovnošolsko izobraževanje (0 %) ter optično omrežje, pametno mesto in vas (0 %), niso prejela nobenega glasu. To sicer ne nakazuje nujno na to, da področja prebivalcem mesta in regije niso pomembna, kaže le, da v luči trenutnih gospodarskih in družbenih razmer v ospredje stopajo povsem druge prioritete in prioritetna področja. 

Rezultati ankete predstavljajo dragocen vpogled za oblikovanje razvojnih strategij in politik na lokalni in regionalni ravni, saj jasno izražena prioriteta gospodarskega razvoja, podprta z nujnostjo izboljšanja infrastrukture in zagotavljanja kakovostne zdravstvene oskrbe, varnosti ter izobraževanja, nakazuje ključne usmeritve za prihodnje delovanje.