V okviru septembrske seje senata Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je potekalo glasovanje o habilitaciji dr. Friderika Klampferja, ki je zaprosil za izvolitev v naziv izrednega profesorja za svoje predmetno področje, to je filozofija. A žal volitve senata niso rezultirale v prid dr. Klampferju, kljub temu da je izpolnjeval vse habilitacijske pogoje. Sprva potek seje ni nakazoval takega izida, saj je iz vloge bilo razvidno, da je profesor prejel pozitivno mnenje študentskega sveta, izvolitev so podprli vsi trije strokovni poročevalci, prav tako pa so njegovo vlogo soglasno podprli vsi člani habilitacijske komisije. Potemtakem je rezultat glasovanja bil vreden začudenja, saj so končni glasovi bili: 5 ZA, 6 PROTI, 2 glasovnici sta bili neveljavni. Na podlagi rezultata glasovanja dr. Klampfer ni bil ponovno izvoljen v naziv izrednega profesorja. Pri tem velja omeniti, da so na sejah glasovali tudi še o osmih vlogah za izvolitev v naziv, pri čemer nobena vloga ni bila zavrnjena. Razlogi o neizvolitvi dr. Klampferja v naziv izrednega profesorja niso bili pojasnjeni.
Z vprašanji o razpletu neizvolitve v profesorja smo se obrnili na dr. Friderika Klampferja: ''Nad dogajanjem na zadnji seji senata FF sem zgrožen in ogorčen. Očitno se nadaljuje orkestriran pogrom nad mano, ki se je v februarju pričel z dekanovo samovoljno preprečitvijo izdaje dovoljenja za pedagoško in raziskovalno delo po poteku izvolitve, nadaljeval z odpovedjo delovnega razmerja iz razloga nesposobnosti in več mesecev trajajočim poniževanjem in šikaniranjem, zdaj pa svoj vrhunec doživel z, kot so to slikovito poimenovali bivši kolegi_ce s fakultete, akademsko eksekucijo.''
Dve članici komisije sta na senatu glasovali drugače kot na glasovanju v komisiji za habilitacijo
Kot razlaga dr. Klampfer, je takšen razplet pričakoval, saj je pred oddajo vloge bil opozorjen, da izpolnjevanje pogojev še ne zadostuje izvolitvi v naziv: ''Da bi se na senatu lahko razpletlo, kot se je, sem nekako slutil in se potihoma bal vse od majskega dne, ko me je rektor na sestanku na rektoratu, zlovešče opomnil, da mi izpolnjevanje pogojev za izvolitev in gora pozitivnih mnenj strokovnih poročevalcev še ne zagotavlja, da bom v zaprošeni naziv tudi zares izvoljen. Češ to je avtonomna odločitev senata oz. njegovih članov_ic. Kot tudi sicer še marsikaj drugega na tej univerzi je pomen 'avtonomije' tu obrnjen na glavo ali, bolje, sprevržen v svoje nasprotje in označuje 'samovoljo, za katero ti ne bo treba nikomur odgovarjati' in ne, kot bi utegnil kdo naivno misliti, 'neodvisno strokovno presojo'. In ja, glede na to, da je po samorazkritju znano, katerih pet senatorjev_k je mojo izvolitev podprlo, sta dve članici habilitacijske komisije, ki je mojo vlogo pred tem soglasno podprla, Irena Stramljič Breznik in Polona Vidmar na senatu očitno obrnili ploščo. Ker se v času od seje habilitacijske komisije do seje senata ni zgodilo nič takega, zaradi česar bi si premislili, razen dekanovega telefonskega klica seveda, to vse pove o njuni integriteti ali bolje, sramotnem pomanjkanju le-te.''
Na razplet vplivala rektor in dekan
''V mojem habilitacijskem postopku, ki se je tudi zato, ker je vanj samovoljno posegel rektor in ga po mesecu dni zavlačevanja vrnil na sam začetek, vlekel skoraj osem mesecev, ni bil o moji primernosti za naziv izrednega profesorja za področje filozofije javno izrečen niti en pomislek – ne na habilitacijski komisiji in ne v poročilih petih strokovnih poročevalcev, ki so me vsi po vrsti ocenili kot primernega za izvolitev v omenjeni naziv, in ne na septembrski seji senata Filozofske fakultete,'' razlaga dr. Klampfer.
''Tega, da je osem njegovih članov_ic tam v tajnem glasovanju miniralo mojo izvolitev, medtem ko je šlo preostalih sedem kandidatov gladko skozi, zato ne morem razumeti drugače kot usklajeno akcijo oz. glasovanje po dekanovem navodilu, da mi je treba za vsako ceno preprečiti vrnitev na fakulteto. Ki je s tem na sebi poslušne senatorje_ke verjetno zgolj prenesel ukaz z rektorata, kajti sam se le redko česa domisli,'' še dodaja.
Glasovi proti bi morali biti argumentirani
Na vprašanje, ali se postopek lahko zaključi brez argumentacije o neizvolitvi habilitacije, nam dr. Klampfer odgovarja: ''Univerzitetni statut in Pravilnik o postopku izvolitev v naziv določata, da mora biti odločba o neizvolitvi v naziv obrazložena. Sodna praksa je glede tega, kdaj je zavrnilna odločba dovolj dobro obrazložena, neenotna. Po mnenju enih sodišč je dovolj, če se v obrazložitvi navede podatek o izidu glasovanja, spet druga pa vztrajajo, da je obrazložitev vsebinska, da, skratka, predstavi tehtne razloge, zaradi katerih so senatorji_ke ignorirali_e mnenja oz. priporočila strokovnih poročevalcev_k, ki so navsezadnje neprimerno bolje poznali kandidatovo znanstveno-raziskovalno, pedagoško in strokovno delo kot pa člani_ce senata. Na mojo srečo je Senat UM v preteklosti v odločbah, s katerimi je po pritožbi kandidatov_k, ki so jim izvolitev v naziv odrekli kljub pozitivnim mnenjem strokovnih poročevalcev, razveljavil odločitve fakultetnih senatov in zadeve vrnil v ponovno odločanje, ta standard postavil precej višje in od fakultetnih senatov zahteval obrazložitev, ki je vsebinska, smiselna in podprta z dejstvi. Tako obrazložitev bo v mojem primeru seveda nemogoče podati. V tej zadregi, domnevam, vsaj deloma tiči razlog, zakaj na odločbo o neizvolitvi, zoper katero se bom seveda nemudoma pritožil, čakam že skoraj tri tedne. Tudi pravne akrobacije, ki jih v mojem primeru od februarja dalje izvaja Mojca Tancer, glavni tajnik univerze, se zdi, prej ali slej trčijo ob meje logike in neovrgljivih pravnih dejstev.''
Kako situacijo komentira Univerza?
Kot kaže nastala situacija, kariera dr. Klampferja ni odvisna zgolj od njegovega uspeha na znanstvenem, raziskovalnem in pedagoškem področju, temveč je lahko zapečatena na podlagi glasov senata, ki neargumentirano večinsko glasuje proti. Univerza v Mariboru še vedno zagovarja, da je kariera posameznika odvisna od kandidata samega, in si umije roke z naslednjim odgovorom: ''Posledično se nikakor ni mogoče strinjati s trditvijo, da je kariera profesorja »odvisna zgolj od nekih glasov na senatu«. Kariera posameznega kandidata je namreč v prvi vrsti odvisna od kandidata samega. Člani pristojnega organa namreč pri glasovanju upoštevajo kandidatovo skupno delo ter strokovno in pedagoško usposobljenost. Senat članice je najvišji strokovni organ fakultete, v katerem so enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter vsa strokovna področja visokošolskega zavoda in ga sestavljajo najbolj priznani visokošolski učitelji in predstavniki študentskega sveta, ki imajo najmanj petino članov. Univerza v Mariboru skladno s svojimi potrebami objavlja razpise za posamezna delovna mesta. Če posameznik izpolnjuje pogoje za zaposlitev in je prepoznan kot najboljši prijavljeni kandidat, se ga zaposli po rednem postopku zaposlitve.''
