Za območje Maribora je značilna dolgoletna industrijska tradicija. Ves gospodarski razvoj je najprej spodbudila železnica, nato pa še izkoriščanje vodnega potenciala na reki Dravi. Maribor je bil pred osamosvojitvijo Slovenije gospodarsko izjemno razvito mesto, zato je bil val stečajev številnih podjetjih ob prehodu velik udarec.
Nekdaj velika podjetja, med katera so spadala Metalna, Svila, Elektrokovina, TAM, MTT, Hidromontaža, so postopoma prenehala delovati, nekatera so se preoblikovala. MLM pa se je nekako uspela zadržati še mnoga leta. V prostorih nekdanjih podjetij, so danes poslovne cone s številnimi novimi podjetji, morda se bo enako zgodilo tudi z MLM.
Začetki livarne segajo v leto 1924
Mariborsko livarno Maribor je zaznamoval začetek proizvodnje pred natanko stotimi leti, leta 1924. Šlo je za ustanovitev J./H. Buhl, ki se je kasneje preimenovala v MLM. V njej je bila proizvodnja zvonov. Eden prvih izdelkov v novi livarni je bil namreč velik bronast zvon, kar ga je umeščalo med do tedaj največji uliti bronasti zvon v takratni Kraljevini SHS. Izdelan je bil za mariborsko frančiščansko cerkev in je tehtal 3375 kilogramov.
Ime Mariborska livarna Maribor v nazivu Mariborska livarna in tvornica kovin inž. Hugo Lenhard/Co. Maribor se pojavi prvič 1929.
V letu 1935 je bila ena večja stavk na področju Jugoslavije v tistih časih zaradi izkoriščanja delovne sile ter nizkih mezd. Rezultat stavke je privedel do kolektivnih delovnih pogodb ter višjih mezd delavcev.
V 90-ih letih so uvedli celo svoj proizvodni robot, ki jim je pomagal pri proizvodnji.
Prav tako so v tem tisočletju prodrli v avtomobilsko industrijo, kjer so proizvajali za znamke, kot so VW, Audi, BMW in Opel.
Blagovni znamki, ki ostajata
Mariborska livarna Maribor je še danes poznana predvsem po uvedbi dveh blagovnih znamk ARMAL, kjer gre za proizvodnjo pip in sanitarne opreme ter AKLIMAT, kjer je govora o aluminijastih radiatorjih. Obe blagovni znamki sta kasneje šli svojo pot in še danes obratujeta, AKLIMAT v obratih v Lenartu pod vodstvom skupine Marovt Group ter ARMAL, ki deluje pod vodstvom novomeške Termotehnike in zagrebškega Petrokova. Gre za last avstrijske družine Schneider. Obe znamki sta našli številne tuje partnerje po Evropi in širše.
Mariborska livarna Maribor je tako zadnji propad nekdanjega industrijskega velemesta Maribora v nekdanji Jugoslaviji. Ob boku številnih tovarn, med katere sodijo Svila, Metalna, MTT, Swaty in podobno veliki industrijski obrati. MLM je skozi čas zagotavljala delovna mesta sprva 200-im zaposlenim pa vse do 2045 zaposlenim v začetku tega tisočletja.
Jugo Manchester
Maribor je tako na nek način Jugo Manchester, po katerem je bil posnet tudi krajši filmček.
Številni Mariborčani se še spominjajo časov, ko je delovala MLM. Pravijo, da je MLM bila nekdaj veliko podjetje, mnogi so svojo plačo služili tam. In čeprav so bile plače delavcev nizke, so le-ti vedno bili zadovoljni.
Svoja razmišljanja so strnili tudi nekdanji delavci v MLM, v časih, ko je livarna slovela kot veliko podjetje. Ob stečaju so bili precej razočarani in žalostni. Njihovi spomini segajo predvsem v čas, ko sta bila sodelovanje in solidarnost med delavci glavnega pomena, česar dandanes po njihovem mnenju pogosto manjka. Prav tako so bile izpolnjene številne potrebe delavcev, ne zgolj interesi posameznikov ali elit, kot lahko vidimo v številnih današnjih podjetjih.
Konec industrijskega obdobja Maribora
V zadnjih letih pa je livarna doživela številne padce, nekako ni več našla svojega prostora, tudi državna pomoč je v nasprotju z skladi pravili EU in pred nekaj dnevi je prišlo do dokončnega stečaja.
Stečaj livarne ni le konec enega podjetja, ampak tudi konec nekega obdobja, v katerem je Maribor bil pomembno industrijsko mesto. Okoli 150 zaposlenih naj bi sicer še podpisalo nove pogodbe in še vsaj nekaj časa ostali v podjetju, kjer bodo dokončali še zadnja naročila za enega od dosedanjih kupcev MLM. In čeprav je stečaj MLM za številne, predvsem starejše Mariborčane bil boleč in žalosten udarec, je to nova priložnost za prenovo. Morda se v prostorih MLM v prihodnosti rodi nekaj novega, trajnostnega ter prilagojenega za potrebe 21. stoletja.